Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V razvitih državah je železniški potniški promet hiter, varen in učinkovit. Po naših počasnih tirih pa še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Bo kdaj drugače, se bodo tokrat spraševali ustvarjalci oddaje Koda.
Slovenske železnice imajo skupno dobrih 1.200 kilometrov prog, po katerih letno prepeljejo približno 15 milijonov domačih in tujih potnikov. V notranjem prometu med potniki prevladujejo dnevni migranti, ki potujejo z vlaki v šolo ter na delo in nazaj. Kako se je vsakodnevno voziti po slovenskih tirih so v oddaji Koda preverili na progi med Jesenicami in Ljubljano. Pot so začeli na Jesenicah, kjer so opazili, da na postaji ni tabel, ki bi označevale čas in mesto prihoda in odhoda vlaka. »V času Marije Terezije smo. Mislim, da je bilo takrat tudi tako. Železnica je popolnoma nazadovala, sploh ne gre s časom naprej. Pred kratkim sem bila v Nemčiji in videla, da imajo tam dvigala za perone, oznake so povsod, ponujajo elektronski nakup vozovnic. Pri nas ne moreš rezervirati spalnika, ne moreš kupiti vozovnice preko interneta, vedno moraš na blagajno, kjer potem čakaš,« je povedala nezadovoljna potnica Marinka.
Zamude in nadomestni avtobusi
Svoje mnenje je povedal tudi Matjaž, ki ga najbolj motijo zamude vlakov: »Predvsem me moti, da so stalne zamude in nadomestni prevozi z avtobusi. Najhuje pa je, da največkrat informacije o nadomestnem prevozu z avtobusom sploh ne dobiš. Ljudje pridejo na postajo, čakajo, zbegani so, ker vlaka ni in nihče jim ne pove, da je nadomestni avtobus.« Na železniški postaji v Ljubljani je ekipa Kode naletela na skupino potnikov, ki so čakali na vlak za Kranj, ki po njihovih besedah vedno zamuja. Z 28 minutno zamudo je pripeljal tudi vlak iz Kopra, kar pa ni najhuje. Potnike še posebej jezi, da morajo na delu poti med Koprom in Divačo na avtobus. Do kdaj bo tako, ni znano. Vlak iz Kopra so potniki čakali na tretjem tiru, a ga niso dočakali, saj je pripeljal na sedmi tir. Zamudo pa je imel tudi vlak za Zidani most. »Zamude so zelo moteče, sploh, če imaš potem povezavo naprej. Zgodilo se mi je že, da mi je zaradi zamude enega vlaka, drugi odpeljal pred nosom,« pove eden od potnikov.
Veliko besed, malo dejanj
Edini dejansko sprejeti in potrjen program razvoja železniške infrastrukture v Sloveniji je iz leta 1996. Pa še ta ni bil v celoti izveden. Kasneje se je o železnicah veliko govorilo, a naredilo bolj malo. Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture iz leta 1996 je temeljil na enostavnem izhodišču: s progami, zgrajenimi v 19. stoletju, bodo 200 let kasneje železnice težko konkurenčne. Med drugim je že program iz leta '96 predvideval gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. Dokončan naj bi bil do leta 2000, po zadnjih podatkih bo prvi vlak po drugem tiru zapeljal 26 let kasneje. Edini dejansko dokončan projekt prvega nacionalnega programa je bila povezava z Madžarsko. Vsi ostali projekti čakajo na boljše čase. »Še zmeraj je aktualen drugi tir med Mariborom in naprej proti Gradcu. In pa seveda drugi tir Ljubljana - Jesenice. Drugo je primestni promet, ki kot veste je v Sloveniji ali pa zlasti v ljubljanski regiji urejen izredno slabo,« meni avtor strategije iz leta 1996 Bogdan Zgonc. » V teh območjih je pomembno, da vlaki vozijo dovolj pogosto in enakomerno, da ti ni treba za vsak vlak posebej pogledat, kdaj bo prispel, saj več, da bo to najkasneje čez 15 minut. Ko si zastaviš tak cilj, da je standard storitve pogostost in dostopnost, mogoče ugotoviš, da ne potrebuješ novih prog, temveč so včasih potrebne majhne ureditve, kot so prevezave na železniški postaji, dodatna izogibališča, nove signalno-varnostne naprave,« meni Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora. Za tako investicijo bi bilo potrebnih 300 milijonov evrov, kar je veliko manj, kot gradnja novih prog.
Potniški promet večno v drugem planu
Čeprav se v zadnjih letih končno spet vlaga v železnice, bomo na tovrstne investicije morali še počakati, pojasni Peterlin: »Največja pomanjkljivost je, da je potniški promet vedno v drugem planu. Ker je seveda tovorni promet tisti, ki prinaša dohodke, medtem, ko je potniški promet javna storitev.« Tudi zaradi tega najverjetneje še vedno čakamo na povezavo med prestolnico in brniškim letališčem, o kateri je že leta 2011 govoril takratni prometni minister Patrick Vlačič. V času njegovega ministrovanja je namreč nastajala nova strategija, ki bi slovensko železniško infrastrukturo popeljala v 21. stoletje. »Imeli smo tri variantne predloge, izdelali strategijo, jo dokončali, jo dali v javno razpravo, potem nam je pa zmanjkalo časa,« pojasni Vlačič. Investicije v železnice so namreč dolgoročne, pri nas pa so vedno znova podvržene interesom aktualnih vlad. »Moramo skozi proces, skozi katerega smo šli pri avtocestah. Trajalo bo 15, 20 let, da bomo železnice spravili na nivo, da bomo imeli vlake kot Švica,« še pojasnil Vlačič. Žal pa za to zmanjkuje časa. Že strategija iz leta '96 je predvidevala gradnjo hitre proge, ki bi povezala sever in jug Evrope. Zgodilo se ni nič, sosedi pa niso stali križem rok. »Avstrijci in Italijani gradijo vzporedne proge tik ob naši zahodni meji in ko bodo te zgrajene, to bo predvidoma leta 2025, ne bo več interesa za sicer najkrajšo in za nas zelo ugodno povezavo,« je prepričan Zgonc.
Več v oddaji Koda
V razvitih državah je železniški potniški promet hiter, varen, udoben in učinkovit. Po naših počasnih tirih pa še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Bo brez hitrega ukrepanja Sloveniji pred nosom odpeljal zadnji vlak? Avstrijci in Italijani namreč že gradijo vzporedne proge tik ob naši zahodni meji. Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 24. oktobra ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.