Pobudo Gledališki tolmač organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, predsednik katerega je Orešnik, ob podpori NLB-ja in v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči, in sicer z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj ter SNG-jem Nova Gorica.
Gluhi, ki se pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin, si lahko trenutno v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač odgovarja na to vrzel in v slovenski prostor prinaša niz gledaliških predstav s tolmačem za gluhe.
Mazohistka, Žogica Marogica, Zabava za Borisa in Realisti je četverica predstav, ki jih tolmačijo tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen. Vsi štirje tolmači so otroci gluhih staršev in so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
"Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad preostalim," izpostavlja Gorazd Orešnik.
Gluhota
Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kot opozarjajo v društvu, čeprav imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velika težava. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih.
Drugačna slovnica, kot jo ima govorni jezik
Med značilnosti znakovnega jezika spada tudi ta, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Njegove značilnosti pa je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev. Ključno vlogo pri tem je imela Lada Lištvanova, prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, ki je prevzela delo s tolmači in njihovo pripravo na sodelovanje v predstavi.
Odpiranje vrat v svet talije za gluhe
Ideja je vzklila v želji omogočiti gluhim vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. In tudi v prihodnji gledališki sezoni naj bi sledile nove uprizoritve s tolmačem, dolgoročni cilj pa je zagotovitev ustrezne kvote predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih, so sporočili iz društva.
Kot omenjeno je pobudo podprl NLB, ki letos načrtuje tudi uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bo organizirala tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe. Kot pojasnjujejo v NLB-ju, so edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam neprekinjeno omogoča opravljanje osnovnih storitev in svetovanje na daljavo. Letos bodo to storitev z navzočnostjo tolmača omogočili tudi gluhim.
Več o posameznih predstavah pa si lahko preberete tukaj:
Realisti: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/zlahtna-komedija-leta-je-nadrealisticni-kabaret-realisti/482910
Žogica Marogica: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-odru-lgl-a-bo-poskakovala-osvezena-zogica-marogica/473080
Zabava za Borisa: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/bernhardova-groteska-o-sprevrzenem-stanju-sveta-in-o-psihicni-hendikepiranosti/483464
Mazohistka: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/z-nadrealizmom-in-erotiko-prezeta-mazohistka-na-odru-anton-podbevsek-teatra/481309
P. G., MMC RTV SLO, STA
V. R.