Prizor iz izvirne slovenske nadaljevanke o Primožu Trubarju. Pred vhodom kamnite cerkve stojita Primož Trubar in njegova žena, v njunih vlogah Polde Bibič in Bernarda Oman. Ob zidu kleči berač. Fotografija: iz nadaljevanke, arhiv RTV SLO
Prizor iz izvirne slovenske nadaljevanke o Primožu Trubarju. Pred vhodom kamnite cerkve stojita Primož Trubar in njegova žena, v njunih vlogah Polde Bibič in Bernarda Oman. Ob zidu kleči berač. Fotografija: iz nadaljevanke, arhiv RTV SLO

V ponedeljek, 30. oktobra 2017, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma državna počastitev dneva reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja. Neposredni prenos proslave boste lahko spremljali na 1. programu TV Slovenija in na 1. programu Radia Slovenija, s tolmačem v slovenski znakovni jezik pa sočasno tudi na 3. programu TV Slovenija.

Slavnostni govornik ob dnevu reformacije bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez. Predsednikovemu govoru in himni v izvedbi Okteta MI bo sledil umetniški del državne slovesnosti, ki ga s sodelavci in sodelavkami pripravljajo scenarist in režiser Tomaž Letnar, scenograf Andrej Stražišar, skladatelj Marjan Peternel in oblikovalec videa Den Baruca.

Reformacija je temelj samobitnosti slovenskega naroda

Dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Je praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katero koli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Na državni proslavi ob dnevu reformacije bomo zato slavili 95 tez slovenske literature, znanosti in kulture sploh – od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Izbor teh tez je oseben, pravi scenarist in režiser prireditveTomaž Letnar.»Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit,« svoje razmišljanje o pomenu proslave strne Tomaž Letnar.

Ustvarjalci proslave

Osnova predstave je torej petindevetdeset tez slovenske kulture, ki so umeščene kot smiseln dialog med štirimi mladimi igralkami in tremi igralci, tako da iz citatov slovenske literature ustvarjajo novo povedno besedilo. Igralcem Mii Skrbinac, Leni Hribar, Mirandi Trnjanin, Klari Kastelec, Tinesu Špiku, Jerneju Čamplju in Roku Kravanji se pridružujejo kratki filmi direktorja fotografije Rada Likona. V njih izjemna in karizmatična dramska igralka Milena Zupančič na simbolnih lokacijah slovenstva pojasnjuje koncept in odrsko dogajanje. Drugo ločilo je glasbeno, nastop svetovno priznanega zbora Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec. Prav slovenska zborovska kultura je vodilna v svetu in najbolj priznana ter prepoznavna. Pomemben glasbeno-scenski element so tudi viseči zvonovi in druga tolkala visoko v zraku nad odrom s tolkalko Petro Vidmar. Glasba – vsa glasba za tolkala je avtorska in ustvarjena prav za namen proslave – vzpostavlja vzdušje v skladu besedilom. Pomemben je tudi scenografski koncept, ki sledi osnovni ideji forme in reforme, formacije in reformacije ter jo igralci ves čas predstave reformirajo. x

Neposredni prenos proslave iz Linhartove dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani bo na predvečer praznika, v ponedeljek, 30. oktobra 2017, ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija, 1. programu Radia Slovenija in s tolmačem v SZJ sočasno tudi na MMC TV in v ponovitvi ob 22. uri na TV SLO 3.

V. R.

Na fotografiji je Biblija Jurija Dalmatina, ki je izšla v Wittenbergu leta 1583. Hranijo jo v NUK-u. Fotografija: Ljubljanski grad/ NUK, arhiv MMC RTV SLO
Na fotografiji je Biblija Jurija Dalmatina, ki je izšla v Wittenbergu leta 1583. Hranijo jo v NUK-u. Fotografija: Ljubljanski grad/ NUK, arhiv MMC RTV SLO