TV Slovenija je s 15. oktobrom vklopila novo storitev: dodatni zvočni kanal, na katerem so predvajani zvočni podnapisi v dnevnoinformativnih oddajah ter zvočni opisi izbranih dokumentarnih in igranih oddaj in filmov. Storitev je zelo dobrodošla za slepe in slabovidne gledalke in gledalce, ki na tak način lahko spremljajo in razumejo tujejezične prispevke v informativnih oddajah, zvočni opisi pa jim približajo dogajanje v sliki dokumentarnih in igranih oddaj. Pogovarjali smo se s pomočnikom generalnega direktorja za tehnično področje mag. Markom Fillijem, ki je spodbujal razvoj in nadzoroval implementacijo te nove tehnične storitve.
Dodatni zvočni kanal omogoča kakovostno spremljanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim uporabnikom in vsem drugim z motnjami branja. Dodatni zvočni kanal je kanal, ki si ga na TV sprejemniku vključi namesto osnovnega jezika. Na dodatnem zvočnem kanalu so v izbranih oddajah originalnemu zvoku oziroma osnovnemu zvoku sočasno dodani zvočni podnapisi ali zvočni opisi. Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa. Podnapise bere govorna sinteza. Zvočni opis pa je prevod slike v besedo. Pripovedovalec med premori, se pravi v prazninah med dialogi ali originalno pripovedjo, opisuje, kaj se dogaja v sliki. Kadar zvočni podnapisi ali zvočni opisi niso na voljo, je zvok na dodatnem zvočnem kanalu enak kot na osnovnem.
Mag. Filli, sliši se enostavno: vklopiti je treba dodatni zvočni kanal in podnapise tujejezičnih prispevkov nam prebere govorna sinteza oziroma se nam pri izbranih oddajah avtomatično vklopijo zvočni opisi. Toda pot do tu je bila dolga, in to predvsem s tehničnega vidika. Kakšna tehnologija omogoča to storitev?
Za to storitev sta bila potrebna dva koraka: prvi je bil razvoj računalniške aplikacije, ki je sposobna v realnem času tekstovni zapis pretvoriti v govor, drugi korak pa je bil prilagoditev naše TV tehnologije tako, da lahko ta aplikacija podnapise »prebere« oz. iz datotek s podnapisi med predvajanjem programa avtomatsko sintetizira govor in ga primeša originalnemu zvokovnemu signalu. Aplikacijo za sintezo govora E-bralec so za Zvezo društev slepih in slabovidnih skupaj razvili slovenski podjetji Alpineon in Amebis ter Inštitut Jožef Štefan, prilagoditev aplikacije za potrebe TV Slovenija pa je delo naših inženirjev.
Ali je morala produkcija TV Slovenije prilagoditi svoje delovne procese in kako?
Potrebno je bilo prilagoditi tehnologijo in vzpostaviti vse povezave, ki so potrebne za avtomatsko delovanje takega sistema. Pri tem je bilo treba rešiti tako povezavo med datotekami s podnapisi in E-bralcem, kot avdio povezave v produkcijskem postopku in poti do TV sprejemnikov, ki so medsebojno zelo različne glede na način, kako doma sprejemamo TV programe.
Kako je tehnično proizveden dodatni zvočni signal?
Računalniška aplikacija dejansko »bere« podnapise tako, da skupinam črk generira ustrezen zvok ali drugače rečeno, iz besedila sintetizira govor. Sinteza mora delovati zelo hitro, da lahko sledi podnapisom, ki se hitro menjujejo. Zaradi tega je kakovost zvoka trenutno še nekoliko slabša, a se z izboljševanjem algoritmov in večanjem procesorske moči postopoma izboljšuje. Sistem je danes že zelo zanesljiv, čeprav je ob nenavadnih ali tujih besedah, znakih ali imenih oseb še slišati nepravilno sintetizirane besede. Avtomatizacija sinteze omogoča, da bo lahko v bodoče na voljo vse več podnapisanih TV vsebin.
Kako se ta zvočni signal oddaja preko operaterjev? In kako pride do TV sprejemnikov uporabnikov?
Sintetizirani govor, ki bere podnapise, je primešan originalnemu zvoku in razpoložljiv kot dodaten zvokovni kanal, ki ga na TV sprejemniku ali zunanjem sprejemniku lahko vklopite na različne načine. To je odvisno od poti, po kateri sprejemate TV programe: vedeti morate, ali ste priključeni na kabelsko TV ali na IP TV ali pa programe sprejemate preko antene in ste torej uporabniki digitalnega prizemnega omrežja DVB-T. Za točna navodila se morate obrniti na vašega operaterja.
Kako se to storitev vklopi? Kaj pa naj storijo tisti, ki se jim storitev avtomatsko vklopi, pa zvočnih podnapisov in zvočnih opisov ne potrebujejo oz. ne želijo?
Kot že opisano, je vklop te storitve odvisen od TV priključka, a načina vklopa oz. izklopa sta predvsem dva: preko funkcije za dostopnost za slepe in slabovidne pri operaterjih, ki to omogočajo, ali z nastavitvijo posebnega zvokovnega kanala pri ostalih, ki je trenutno opredeljen kot »finščina«. Za izklop pa se finščino spremeni v slovenščino.
Zakaj ste za oznako tega dodatnega zvočnega kanala izbrali ravno jezik finščina?
Izbira zvokovnega kanala, namenjenega sintezi podnapisov, pa tudi branju slikovnih opisov, ne sme narediti zmede ob uporab ostalih funkcij in programov na posameznem TV sprejemniku. Ker funkcije dostopnosti še ne podpirajo vse naprave in ker v paleti TV programov, ki jih ponujajo slovenski operaterji, nismo zasledili finskih programov, hkrati pa je ta jezik prisoten v nastavitvah velike večine televizorjev, smo se odločili, da bomo to nastavitev uporabili za dodaten zvočni kanal.
Trenutno zagotavljate zvočne podnapise v dnevnoinformativnih oddajah in tudi zvočne opise izbranih dokumentarnih in igranih oddaj in filmov lastne produkcije. Kaj je naslednji korak in kdaj ga lahko gledalci pričakujejo?
Obseg zvočno podnapisanih oddaj bomo postopoma večali skladno z možnimi tehničnimi prilagoditvami. Ker gre za zahteven tehnološki proces, moramo zagotoviti zanesljivo delovanje v vsakem sklopu, kjer oddaje nastajajo ali se iz njega predvajajo in ki ga bomo vključili v sistem sinteze govora. Kljub temu je naš cilj, da bomo v nekaj letih lahko ponudili govorno sintezo vseh podnapisanih oddaj.
Najlepša hvala za pojasnila. Za več informacij o tehnikah dostopnosti na TV Slovenija si lahko preberete članek na povezavi http://www.rtvslo.si/dostopno/tehnike-dostopnosti/6. Navodila za vklop ali izklop dodatnega zvočnega kanala pa so objavljena tukaj http://www.rtvslo.si/dostopno/navodila/15. V članku boste našli tudi povezave do navodil posameznih operaterjev.
Veronika Rot
