Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za priredbo mladinskega romana Bela past v lahko berljivo obliko?
Malo zaradi študija, malo zaradi lastnega veselja, malo zaradi želje po izdelavi pripomočka za osebe s posebnimi potrebami. Študirala sem inkluzivno pedagogiko, kjer nam je profesorica dr. Aksinja Kermauner predstavila koncept lahkega branja. Ko sem izbirala temo za svojo magistrsko nalogo, sem želela narediti nekaj konkretnega, kar bo osebam s posebnimi potrebami olajšalo bivanje.
Odločila sem se za lahko branje in prirejanje literarnega dela v lahko berljivo obliko. Zavod RISA me je pri tem zelo podprl, odločila pa sem se za roman Bogdana Novaka Bela past, ker sem ga tudi sama rada brala v osnovnošolskih letih. Želela sem si nekaj, kar je primerno za fante, najstnike, pa tudi odrasle.
Si pa vsi ustvarjalci priredbe želimo, da bi lahko priredba romana Bela past v lahkem branju izšla kot knjiga: vsi, ki bi želeli k temu pripomoči, se lahko obrnete na Zavod Risa.
Ste pri prirejanju mladinskega leposlovja v lahko berljivo obliko naleteli na izzive?
Velik izziv je bilo iskanje testne skupine, saj je treba vsako lahko branje preveriti s testnimi bralci. Sodelovala sem s skupino testnih bralcev Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline. Člani skupine so zanimivi posamezniki, ki že imajo izkušnje s prirejanjem besedil v lahko branje. Ob njih sem na primer ugotovila, da beseda pločevinka ni bila razumljiva. V besedilu smo besedo zamenjali z besedo konzerva, ki je bila tem testnim bralcem razumljiva.
Drugi izziv je bil, kako prirediti besedilo, da ga ne bi preveč osiromašili. Avtorsko delo Bogdana Novaka ima namreč bogat in slikovit jezik, sama pa sem iskala kompromis med prilagoditvijo in ohranjanjem izvirnosti.
Omenili ste testne bralce. Kako ste sodelovali z njimi in katere povratne informacije so bile najbolj koristne za vas?
Pripravila sem osnutek besedila in najprej sva ga pregledali skupaj s strokovnjakinjo Sašo Lesjak iz Zavoda RISA. Nato smo imeli štiri delovna srečanja s testnimi bralci. Skupaj smo pregledali vsako poved in vsako besedo ter preverjali, ali je besedilo dovolj razumljivo.
Zanimivo je bilo, da na primer beseda "trup" helikopterja ni bila jasna, saj jo bralci poznajo kot del telesa. Prav tako smo skupaj ugotovili, da je besedo "taborniki" bolje zamenjati z besedo "mladi", saj je ta bolj razumljiva.
Ste bili v stiku z avtorjem Bogdanom Novakom? Kakšen je bil njegov odziv na vašo priredbo?
Ko sem gospodu Bogdanu Novaku pisala po e-pošti, me je poklical po telefonu. Moja prva misel je bila: "Pogovarjam se z Bogdanom Novakom, vrhunskim strokovnjakom besede!" Njegov odziv je bil zelo pozitiven. Povedal mi je, da si je tudi sam želel kaj podobnega, vendar v preteklosti za to še ni bilo dovolj posluha. Zato je mojo idejo seveda zelo podprl. Spodbudil me je, naj se tega lotim, in izrazil navdušenje nad idejo priredbe v lahko berljivo obliko.
Kako lahko prirejena dela v lahko berljivi obliki pripomorejo k večji inkluziji in pismenosti v družbi?
Idealno bi bilo, če bi bile vse informacije dostopne vsem ljudem. Tudi sama sem doživela, kako težko je razumeti zapletena besedila (npr. pravniško besedilo ali zdravniški izvid). Seveda čisto vsi ljudje ne morejo razumeti čisto vsakega besedila. Lepo pa bi bilo, če bi se mi vsi trudili tvoriti takšna besedila, ki bi bila razumljiva čim več ljudem.
Pomembno je, da imajo vsi ljudje dostop do informacij, kulture in literature. Leposlovje nas bogati, omogoča nam razumevanje drugih ljudi in širjenje obzorij. Če pa osebe z bralnimi težavami nimajo primernih besedil, so prikrajšane za te izkušnje. Lahko branje omogoča vključevanje in daje vsem ljudem možnost, da berejo za svoje veselje.
Kakšna priporočila bi podali drugim, ki želijo prirejati besedila v lahko berljivo obliko?
Dobro je izbrati besedilo, ki nam je osebno všeč, saj bomo z njim preživeli veliko časa. Priporočam tudi uporabo priročnikov za lahko branje, ki so ga pripravili sodelavci na Zavodu RISA, in sodelovanje z njihovimi strokovnjaki. Sodelavci Zavoda RISA imajo veliko znanja, tudi mednarodnega, in njihova podpora je ključna.
Mogoče za konec še tole: kaj vam je še posebej ostalo v spominu s srečanj s testnimi bralci?
Na naša srečanja s skupino testnih bralcev sem vedno prinesla piškote in mandarine. Medtem ko smo razpravljali, iskali razumljive besede in spreminjali povedi, smo grizljali piškote in lupili mandarine. Kako je dišalo! Vsakič, ko pomislim na naša srečanja, se najprej spomnim na vonj mandarin.