RTV Slovenija ima pomembno vlogo pri informiranju, izobraževanju in tudi razvedrilu najširšega kroga prebivalstva naše države. S svojimi televizijskimi in radijskimi programi ter tudi multimedijskim centrom si prizadeva ugoditi željam in zahtevam gledalcem, obenem pa upoštevati tudi najvišja kakovostna merila. Poleg vsebinske širine in kakovosti programov veliko vlaga tudi v razvoj in vzpostavitev novih tehnologij.
Mediji imajo v družbi pomembno in odgovorno vlogo, saj širijo informacije in soustvarjajo javno mnenje. Tega se RTV Slovenija globoko zaveda in temu ustrezno tudi ustvarja, razvija in prilagaja svoje programe. Med dolžnosti nacionalne radijske in televizijske hiše spada tudi skrb za ranljive skupine. Mednje spadajo tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki televizije in radia ne morejo spremljati na običajen način. To so predvsem senzorni invalidi – slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Razvoj tehnologije čedalje bolj omogoča tudi posebne prilagoditve programov, da postanejo dostopni tudi tem ljudem. Tehnologija je en korak na poti do inkluzivne družbe, morda še pomembnejši korak pa je ozaveščanje in obveščanje širše javnosti o pravicah in potrebah ljudi s posebnimi potrebami.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki se praznuje 3. decembra, smo se o izzivih RTV Slovenija na področju dostopnosti pogovarjali z generalnim direktorjem Javnega zavoda RTV Slovenija, mag. Markom Fillijem, direktorico Televizije, dr. Ljerko Bizilj, direktorjem Radia, Mihom Lamprehtom, ter vodjo projekta Dostopno, mag. Matejo Vodeb.
Na vprašanja odgovarja mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija
Kako je v splošno poslanstvo RTV Slovenija, da informira, izobražuje in zabava, vključena skrb za ljudi s posebnimi potrebami, predvsem slepe in slabovidne, gluhe in naglušne?
Na RTV Slovenija se zavedamo pomena programskih vsebin, ki se nanašajo na problematiko življenja invalidov v najširšem spektru njihovega bivanja in delovanja. Skladno z našo uredniško naravnanostjo želimo vsebinsko in brez tako imenovanega getoiziranja tovrstnih programskih vsebin prispevati svoj delež k boljši obveščenosti javnosti in večji vključenosti invalidov v slovensko družbo. Kot javni servis se trudimo, da svojo vlogo na tem področju opravljamo celovito in profesionalno, upoštevaje specifiko radijskega, televizijskega in multimedijskega dela. Vsebine, ki zadevajo invalide, lahko najdemo v vseh enotah RTV Slovenija in v obeh regionalnih centrih. Prednostna naloga prihodnjih let bo uvajanje novih tehnologij. Te bodo omogočale boljši in predvsem manj diskriminatoren dostop do vsebin. Bistvene tehnologije so predvsem uvedba možnosti sočasnega spremljanja dodatnega tonskega kanala, sočasnega spremljanja tolmača v slovenski znakovni jezik in kakovostnih podnapisov za gluhe in naglušne v vseh oddajah na Televiziji Slovenija.
Ali sredstva, ki jih imate na razpolago, zadostujejo za izvajanje in razvijanje projektov, ki omogočajo dostopnost televizijskih programov omenjenim skupinam ljudi?
Vsekakor se trudimo, da z razpoložljivimi sredstvi naredimo vse, kar je mogoče za invalide, in stremimo k temu, da se bo obseg prilagojenih vsebin v prihodnjih letih še povečal.
Ali je RTV Slovenija kot podjetje prijazno do invalidov?
RTV Slovenija je do invalidov prijazna medijska hiša in upoštevamo spodbujanje države k zaposlovanju invalidov. Trenutno je redno zaposlenih 58 invalidov z II. (11 zaposlenih) in III. kategorijo invalidnosti (47 zaposlenih) in en zaposlen s 100-odstotno telesno okvaro. Vsekakor se trudimo, da se sodelavci s posebnimi potrebami dobro počutijo v delovnem okolju, in stremimo k njihovi vključenosti v celoten kolektiv zaposlenih.
Na vprašanja odgovarja dr. Ljerka Bizilj, direktorica Televizije
Kolikšen je delež programskih vsebin, namenjenih ljudem s posebnimi potrebami – slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, ljudem z motnjami v duševnem razvoju, gibalno oviranim in drugim –, oziroma kako so v program vključene tudi te vsebine?
Te vsebine vključujemo v vse oddaje različnih žanrov. Redno poročamo o dosežkih, potrebah in pravicah invalidov z namenom ozaveščanja javnosti in integracijo invalidov. Na Televiziji Slovenija so številne oddaje v tehnikah, prilagojenih gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim gledalcem. TV Dnevnik, Slovenska kronika, državne proslave in druge morebitne pomembne oddaje so redno opremljene s tolmačem v slovenski znakovni jezik. Mesečno so slepim in slabovidnim namenjeni celovečerni filmi ali dokumentarni film z zvočnimi opisi, v poletni shemi tudi vsak teden. Letos smo prvič prenašali veliko mednarodno prireditev Pesem Evrovizije 2015 s tolmačem v mednarodnem znakovnem jeziku. Tako velika mednarodna glasbena prireditev, prilagojena tudi za gluhe, je zgodovinski korak k integraciji invalidov.
Katere televizijske projekte iz prihodnjega leta, namenjene tem problematikam in temu specifičnemu občinstvu, bi posebej omenili?
V letu 2016 bomo v program uvrstili paraolimpijske igre v Riu in še več oddaj opremili v tehnikah, prilagojenih senzornim invalidom. Predvsem pa se veselim uvajanja novih tehnologij, ki bodo omogočale večjo dostopnost do vsebin gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim.
Ali je pri ustvarjanju teh programov merilo gledanost?
Tudi gledanost naših programov je pomembna. To pomeni, da delamo dobro, da delamo v korist gledalcev.
Na vprašanja odgovarja Miha Lampreht, direktor Radia Kako in koliko v programe Radia Slovenija vključujete vsebine, ki obravnavajo teme s področja invalidske problematike?
Tudi na Radiu se močno zavedamo pomena programskih vsebin, ki se nanašajo na problematiko življenja invalidov v najširšem pomenu. Čeprav je zaradi čedalje večje ozaveščenosti, razumevanja in strpnosti v sodobnih družbah življenje invalidov precej lažje kot nekoč, se včasih še vedno dogaja, da kaj s tega področja tudi prezremo. A pri obveščenosti in ozaveščenosti se da še veliko narediti in tudi mi želimo s temi vsebinami prispevati svoj delež k boljši obveščenosti javnosti in za večjo vključenost invalidov, naglušnih, slepih in slabovidnih v slovensko družbeno tkivo. V duhu dobre programske tradicije in soočeni z novimi programskimi izzivi bomo kot javni servis svojo vlogo na tem področju opravili celovito in profesionalno, upoštevaje specifiko našega radijskega dela.
Kakšni so vaši programski načrti glede pokrivanja invalidskih vsebin za v prihodnje?
Glede pokrivanja in umeščanja teh tematik na RADIU SLOVENIJA bodo invalidske še naprej tradicionalno sestavni del programa na 1. programu Radia Slovenija. Največ takih vsebin bo v oddaji Med štirimi stenami. Tudi v drugih delih programa bodo umeščene invalidske vsebine v redne oddaje, kot na primer v Nedeljski reportaži, v nočnem programu, v oddaji Razkošje v glavi, Sledi časa. V informativnih oddajah bomo obveščali o vseh aktualnih zadevah, ki zadevajo osebe z različnimi oviranostmi.Na Valu 202 bomo prav tako še naprej intenzivno vključevali invalidske vsebine v redne oddaje, zlasti v oddaje Vroči mikrofon, Kje pa vas čevelj žuli, Reakcija. Tudi v oddaji Nedeljski gost bomo še naprej v studio vabili invalide, prav tako pa bodo sodelovali kot gostje popoldanskih voditeljev. Aktualno problematiko in športne dosežke bomo spremljali v informativnih in posebnih športnih oddajah. Na tretjem programu Ars je radijska igra skupaj z literarnimi oddajami še vedno trajno prisotna v življenju slepih in slabovidnih poslušalcev. Še naprej bomo sodelovali z Uredništvom igranega programa in tudi zanje mesečno pripravljali po dve radijski igri s širšega seznama njihovih predlogov. O vseh teh zadevah se pogovarjamo in dogovarjamo tudi na pristojni komisiji programskega sveta za invalidske vsebine.
Na vprašanja odgovarja mag. Mateja Vodeb, vodja projekta Dostopno na RTV Slovenija
Kako je dostopnost televizijskih programov zakonsko urejena in kakšna je direktiva EU za to področje?
Dostopnost do programov je urejena v veljavni zakonodaji. Javno RTV zavezuje k izvajanju programov v tehnikah, prilagojenih gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim. Poleg tega smo dolžni ozaveščati javnost, namen pa je integracija invalidov. Nekatere države imajo v zakonodaji delež prilagojenosti tudi reguliran.
Katere projekte dostopnosti izvaja TV Slovenija in kateri so še v fazi razvoja?
Lani smo ustvarili posebno spletno stran Dostopno.si, na kateri je dostop do arhiva prilagojenih oddaj zelo preprosto. Poleg tega na spletni strani najdete veliko visokokakovostnih člankov na temo invalidov in aktualna obvestila, ki so pomembna za invalide. Razvijamo predvsem platforme za uvajanje novih tehnologij, kot so na primer sinteza govora, hibridna televizija in podobno, ki bodo olajšale dostopnost.
Ali pri projektih dostopnosti sodelujete z invalidskimi organizacijami in kakšno je to sodelovanje?
Sodelovanje z invalidskimi organizacijami je neizogibno. Veliko in dobro sodelujemo.
Kateri so kratkoročni in dolgoročni cilji na področju dostopnosti RTV Slovenija?
Kratkoročni cilji so vsekakor povečanje deleža dostopnih vsebin, dolgoročni cilj pa je doseganje ravni dostopnosti, kot ga imajo države z najvišjo stopnjo skrbi za integracijo invalidov.
Vabljeni vsi gledalci in gledalke, poslušalci in poslušalke h gledanju in poslušanju naših televizijskih in radijskih programov ter tudi k spremljanju naših multimedijskih vsebin. Prizadevamo si, da bi bile te vsebinsko čim bolj bogate in raznovrstne ter predstavljene v vam prilagojeni tehniki. x
Veronika Rot
