Na fotografiji je skiciran obraz moškega, okoli njega so kot oblački skicirani školjke- polžki, v katerih so modeli polževih vsadkov. Foto: arhiv ZDGNS
Na fotografiji je skiciran obraz moškega, okoli njega so kot oblački skicirani školjke- polžki, v katerih so modeli polževih vsadkov. Foto: arhiv ZDGNS

25. februarja mineva 60 let, odkar sta francoska zdravnika André Djourno in Charles Eyriès leta 1957 prvič spodbudila slušni živec z električnimi impulzi. 21 let pozneje pa je dr. Graeme Clark izvedel prvi operativni poseg z vstavitvijo polževega vsadka.

V svetu polžev vsadek (kohlearni implant) uporablja okoli 600.000 gluhih oseb, od tega je po podatkih Evropskega združenja oseb s polževim vsadkom kar 60 % odraslih in 40 % otrok. V Sloveniji je bil prvi poseg opravljen leta 1995, do leta 2014 pa so operirali že več kot 300 oseb. Zelo pomemben je podatek, da je 95 % oseb s polževim vsadkom z njim zadovoljnih, saj se lahko gluhi, ki uporabljajo vsadek, bistveno bolje vključujejo v svoje okolje, kot bi se sicer.

Kaj je polžev vsadek?

Polžev vsadek je majhen elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa. Nameščen je pod kožo tik za ušesom. Zunanji del vsadka, t.i. govorni procesor, pretvarja zvočno valovanje iz okolice v električne impulze. Ti se nato prenesejo v notranji del, imenovan implant, njegova elektroda pa pošilja impulze do slušnega živca.

Kdaj se polžev vsadek lahko vstavi?

Zgodnja implantacija pri gluhih ali težko naglušnih otrocih, pri katerih slušni aparat ni več dovolj, ob dobri podporni obravnavi omogoča bistveno boljši govorni razvoj, normalizacijo življenja in polnopravno vključevanje v okolje. Po implantaciji elektronskega dela pa je seveda potrebna rehabilitacija, ki od posameznikov zahteva dobro, aktivno in tudi dolgotrajno sodelovanje. Rehabilitacija pri otrocih je zahtevnejša in poteka drugače kakor pri odraslih.

Zaradi naraščajočega števila odraslih, ki popolnoma izgubijo sluh v odrasli dobi, pa se za vsadke odloča tudi čedalje več starejših oseb. Dejstvo je, da lahko popolna izguba sluha v odrasli dobi vpliva na zdravstveno in psihosocialno stanje posameznika, obenem pa tudi na okolje, v katerem oseba sobiva.

Okrogla miza: S polževim vsadkom do boljše rehabilitacije

V četrtek, 2. marca 2017, bo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije potekala okrogla miza z naslovom S polževim vsadkom do boljše rehabilitacije. Na okroglo mizo so povabljeni uporabniki polževega vsadka, starši otrok s polževim vsadkom, potencialni kandidati, ki se za vsadek odločajo, in predstavniki stroke s tega področja. Namen okrogle mize je povezati uporabnike, da si izmenjajo izkušnje in predstavijo svoje življenjske zgodbe. Povabljeni strokovnjaki bodo predstavili svoja področja dela, poudarek pa bo tudi na tem, kaj vse lahko posameznik s polževim vsadkom naredi sam, za svojo boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo.

V. R.