Moški na invalidskem vozičku na levi pred kavnim avtomatom. Moški na desni v beli srajci pred zaslonom. Foto: Pexels/Mart Productions
Moški na invalidskem vozičku na levi pred kavnim avtomatom. Moški na desni v beli srajci pred zaslonom. Foto: Pexels/Mart Productions

Ministrstvo za delo je s podporo tehnične pomoči, ki jo je zagotovila Evropska komisija, v obdobju 2020-2021 pa jo je zagotavljal OECD, vzpostavilo okvir za spremljanje stanja na trgu dela.

Splošni trendi na trgu dela

Med splošnimi trendi obravnava brezposelnost in stopnjo delovne aktivnosti, ki sta v zadnjem obdobju dosegli več rekordno nizkih ravni. Izpostavlja tudi porast dela na daljavo, do katerega je prišlo s pandemijo covida-19. Izjemno je izstopalo v letih 2020 in 2021, v letu 2022 pa je ta delež padel, a ostal nad predcovidno ravnijo. "Z večjim številom ljudi, ki delajo od doma, obstaja nekaj potencialnih dokazov o dolgoročnih strukturnih spremembah delovnih vzorcev," piše v poročilu.

Dolgotrajna brezposelnost in neaktivnost invalidov

Poročilo o trgu dela poleg splošnih kazalnikov, kot so stopnje brezposelnosti in rast zaposlenosti, v zaključku omenja tudi stanje invalidov na trgu dela. Invalidi imajo precej višjo stopnjo brezposelnosti v primerjavi z ostalim prebivalstvom. To pomeni, da se še vedno soočajo z večjimi težavami pri iskanju zaposlitve. Poročilo izpostavlja tudi, da so invalidi pogosteje dolgotrajno brezposelni. Dolgotrajna brezposelnost med invalidi je višja, kar kaže na težje vključevanje v zaposlitveni sistem.

Visoka stopnja neaktivnosti med invalidi je glede na poročilo ministrstva za delo še en pomemben problem. To pomeni, da veliko invalidov ne išče aktivno zaposlitve, kar je lahko posledica različnih ovir, vključno s pomanjkanjem dostopnih priložnosti in potrebne podpore.