Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi danes o prehranskih mitih.
Koliko prehranskih mitov poznate? Superživila so superzdrava, rdeče meso je rakotvorno, post izstrada raka - to so nekatere od trditev, ki so jih analizirali strokovnjaki biotehniške fakultete v Ljubljani. Predvsem zaradi velike količine informacij o pravilni in zdravi prehrani med ljudmi pogosto prihaja do prave zmede. Jajca so tako enkrat nevarna zaradi holesterola, spet drugič so popolno živilo zaradi esencialnih hranil. Podobno velja za meso in mleko. Študenti Biotehniške fakultete so se zato odločili razbiti nekaj najpogostejših mitov o prehrani. Poglejmo nekaj ugotovitev z letošnjega Simčičevega simpozija.
Post ne izstrada raka, ampak le telo bolnika
Postenje, ki se ga pogosto poslužujejo bolniki z rakom, nikakor ne izstrada raka, ampak do take mere oslabi telo, da poslabša delovanje organizma. To lahko vodi v skrajšano življenjsko dobo ali smrt, opozarja Eva Peklaj z Onkološkega inštituta Ljubljana: »Vsi tisti, ki priporočajo post, definitivno ne poznajo patofiziologije te bolezni, ker če bi jo poznali, tega ne bi priporočali. V čem je problem? Sama onkološka bolezen zelo spremeni presnovo organizma in posledice postenja so za bolnika lahko zelo škodljive in celo ogrožajo življenje.« Peklajeva post odsvetuje tudi zdravim ljudem, saj, kot pravi, s stradanjem telo izgublja pomembno mišično maso: »To je presnovni stres, in tudi za zdravega človeka je to stres. Predvsem je problem, če se za tovrstne stradalne diete odločijo starostniki ali ženske po menopavzi, ker vemo, da s staranjem mišična masa propada in ta izgubljeni deficit mišic zelo težko pridobimo.« Peklajeva tudi odsvetuje postenje s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi: "Ko človek zboli za kakršno koli kronično, vnetno boleznijo, kot so rak, kronična vnetna črevesna bolezen ali srčno popuščanje, potrebuje več beljakovin zaradi presnovnih sprememb, ob uravnoteženi prehrani. Zaradi propadanja puste telesne mase, bolnik potrebuje več beljakovin. V zelenjavnem soku pa je teh beljakovin zelo malo in energijski vnos je prenizek." Ob tem je opozorila tudi na sindrom ponovnega hranjenja, ki je potencialno življenjsko zelo ogrožujoče stanje, saj po postu pride do nenadnega velikega vnosa hranil v telo, kar lahko vodi v elektrolitsko neravnovesje. Posledica tega je lahko tudi srčni zastoj.
Kaj je tako super v superživilih?
Tako imenovana superživila so v zadnjih letih postala prodajni hit. Pa ste se kdaj vprašali kaj je tako dobrega v chia semenih, goji jagodah, raznih algah in koreninah eksotičnih rastlin? »Superživil ni. Enostavno gre za živila, ki so bogata z določenimi vitamini, določenimi antioksidanti. Bolj bi lahko govorili o funkcionalnih živilih v tem primeru, ki so bolj namenjena določeni skupini ljudi, recimo diabetikom, če so živila z manjšo vsebnostjo sladkorja. Superživila so v bistvu marketinška skovanka, ki ima za namen večjo prodajo,« opozarja dr. Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Goji jagode, ki prihajajo iz Azije, predvsem Kitajska, vsebujejo velike koncentracije polifenolnih spojin in antioksidantov. Kot pravi Ulrihova, vse sadje in zelenjava vsebuje antioksidante in če bi preverjali koncentracije antioksidantov, bi jih verjetno v lokalno pridelani hrani našli več. "To je predvsem zato, ker te goji jagode, potem, ko jih oberejo, določen čas preživijo na poti in antioksidanti z časom razpadejo. Ni nobenega zagotovila, da goji jagode vsebujejo več fenolnih spojin kot pravkar nabrane jagode ali češnje,« še pojasni Ulrihova in doda, da bolj priporoča hrano lokalnega izvora in sezonsko hrano.
Z dieto nad holesterol?
Zaradi povišanega holesterola se zaradi tveganja za srčno-žilne bolezni marsikdo izogiba hrani, bogati s holesterolom, kot so denimo jajca in meso. Vendar Blaž Cigić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi. Bolj kot hrana, bogata s holesterolom, na raven holesterola v krvi vpliva uživanje nasičenih maščobnih kislin ali trans maščobnih kislin ter kako kalorični so naši obroki. Vse to povišuje raven holesterola v telesu. Obstajajo pa tudi živila oz. molekule, ki to raven znižujejo, saj znižajo absorpcijo holesterola. Gre zlasti za vlaknine, ki jih najdemo v zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju ter za rastlinske sterole, s katerimi so obogatene nekatere margarine. Na koncentracijo holesterola v krvi vplivajo številni dejavniki, tudi genska predispozicija posameznika. Raven holesterola je namreč odvisna tudi od LDL receptorjev na površini celic, na katere se vežejo delci, s katerimi se holesterol prenaša po krvi. "Posamezniki se razlikujemo, koliko teh receptorjev imamo, posledično je odvisna tudi koncentracija holesterola v krvi in biosinteza holesterola v celicah," je še pojasnil Cigić.
Čudežne shujševalne diete ni
V Kodi danes tudi o dietah, ki so še posebej aktualne pred dopustom. o dietah. Letos je še posebej popularna ketonska oziroma LCHF dieta. Resda ne gre za novo odkritje, temeljila pa naj bi na tem, da je bil človek sprva le lovec in nabiralec ter da ogljikovih hidratov skorajda ni poznal. Tisti, ki hujšajo z LCHF dieto, sicer poročajo o učinkoviti izgubi odvečnih kilogramov, prehranskih svetovalcev, ki tak način prehranjevanja priporočajo, pa je vedno več. »Ta dieta deluje, zato, ker so ljudje pri tej dieti siti, imajo več energije, obratno kot pri drugih dietah, telo kuri maščobe, siti smo, druga, moderna hrana nam sploh več ne paše,« je prepričan diplomirani dietetik Gašper Grom. Eden od avtorjev prve knjige o ketogeni dieti pri nas tudi pravi, da uporabniki poročajo o stalnem nivoju energije: »Tudi manjši potrebi po spancu, skratka dieta je zelo dobra za energijo, pa tudi za možgane, kar potrjujejo raziskave.« Specialist interne medicine in psiholog Vladimir Pirnat, ki že vrsto let svetuje ljudem s prekomerno telesno težo, ketonsko dieto odsvetuje nosečnicam in doječim mamam, odraščajočim osebam in bolnikom ter dodaja, da tako prehranjevanje na dolgi rok poveča tveganje za bolezni: »Zbolimo zaradi škodljivih posledic pretiranih količin rdečega mesa in maščob, ter pomanjkanja številnih koristnih hranil, ki so v povrtninah, te pa ta dieta zelo omejuje.«
Ogljikove hidrate telo potrebuje
Skeptičen je tudi dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Ljubljana: »Kar se tiče enostavnih sladkorjev, sem seveda pristaš, da se jih iz prehrane izključi, lahko tudi do konca življenja. Kar se tiče pa polnovrednih OH, žitaric, testenin in kruha, sem pa skeptičen, saj energijo potrebujemo, ker najlažja oblika energije so ravno ta živila.« K izgubi kilogramov je treba pristopiti celovito in poznati razloge za prekomerno težo, ki ni vedno posledica zgolj premalo gibanja in uživanja zelo kalorične hrane, temveč nanjo pomembno vpliva tudi stres. »Posledica vsega tega in socialnih in družbenih ter psiholoških dejavnikov je epidemija, s katero se srečujemo, in tako imamo v razvitem svetu preko 60 odstotkov ljudi s prekomerno telesno težo.« Posvet z zdravnikom je torej pred odločitvijo za drastično spremembo načina prehranjevanja več kot dobrodošel.
Več v oddaji Koda
Prehranske mite bodo torej rušili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 5. junija ob 17.31 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.