Na posvetu so izpostavili vprašanje razumevanja gluhoslepote in gluhoslepih starejših oseb, spregovorili pa tudi o pomenu zakonske ureditve njihovih pravic.
Po besedah sekretarke Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simone Gerenčer gre za prvi strokovni posvet o starejših osebah z gluhoslepoto pri nas. Njegov namen je najti smernice za nadaljnje delo s starejšimi osebami z gluhoslepoto, saj je zelo pomembno, da kot družba skupaj pripomoremo k temu, da bodo imeli ti ljudje kakovostnejše življenje, je pojasnila za STA.
Predsednica Svetovne zveze gluhoslepih Sanja Tarczay je na posvetu predstavila prvo svetovno poročilo o položaju starejših oseb z gluhoslepoto. Na posvetu pa so poleg strokovnjakov z različnih področjih sodelovali tudi gluhoslepi.
Pojavnost gluhoslepote med starejšimi
Kot je na posvetu dejala Gerenčerjeva, gluhoslepota ni bolezen, ampak stanje človeka. V evropskem prostoru se po ocenah gluhoslepota pri starejših pojavlja pri 150 osebah na 100.000 starejših. Ob tem je Gerenčerjeva izpostavila vprašanji, ali te ljudi prepoznamo in ali se ti identificirajo kot gluhoslepi.
Poudarila je pomen razumevanja gluhoslepote, da je ne razumemo samo skozi medicinski kriterij, ampak da jo razumemo v celoti, kakor jo doživljajo tudi ljudje z gluhoslepoto, da jo razumemo torej "globlje, ne le kot seštevek nekih okvar".
Kot je dejala, je Slovenija prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v ustavo, pomembno pa je sprejeti tudi zakonsko ureditev, da bodo gluhoslepi polno vključeni v družbo. Javna obravnava predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih se je sicer končala pred kratkim.
Pravice gluhoslepih
Da morajo biti pravice oziroma prilagoditve za gluhoslepe zapisane v zakonodajo, je poudaril tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Dodal je, da morajo biti zaposleni na področju socialnovarstvenih storitev o tem ustrezno izobraženi. Prav tako je izpostavil, da sta za gluhoslepe pomembna celostna strokovna obravnava in opolnomočenje.
Tudi svetovalec pri Zagovorniku načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je poudaril, da gluhoslepota ni le seštevek gluhosti in slepote, ampak gre za multiplikacijski učinek, predvsem pa je pomembno, kako na to gledajo drugi.
Vernik Šetinc je izpostavil, da diskriminacijo povzročajo tudi pravno neurejena področja, torej pravne praznine. Tako je po njegovem mnenju pomembna zakonska ureditev vseh pravic, ne le uporabe jezika gluhoslepih. Podprl je zakonski predlog o slednjem, a dodal, da ni brez možnosti izboljšav.