Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so odločili, da se vsi otroci vrnejo v šole po načrtu B, ki označuje povratek v šole za vse učence, vendar z dodatnimi ukrepi, ki bodo preprečevali razširjanje nove koronavirusne bolezni. Tematiki so posvetili tudi konferenco ravnateljev v vzgoji in izobraževanju z izhodišči in usmeritvami pred začetkom novega šolskega leta, ki je potekala prejšnji teden.
V sklopu konference so predstavili tudi rezultate raziskave, v kateri so analizirali različne prakse izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji. Kot pravijo na Zavodu RS za šolstvo, je raziskovanje “zajemalo številna področja: doživljanje poučevanja/učenja na daljavo, organizacijo in potek pouka, uporabo digitalne tehnologije za namene realizacije učnih ciljev, sama realizacija učnih ciljev, didaktične strategije in metode poučevanja na daljavo, vrednotenje znanja, samooceno usposobljenosti za izvajanje izobraževanja na daljavo, prednosti in izzive ter sodelovanje z različnimi deležniki.
Velik delež učiteljev je bil pripravljen učencem s posebnimi potrebami prilagoditi tako načine poučevanja kot strategije preverjanja in ocenjevanja znanja, nudenju individualne podpore in pomoči pri organizaciji učenja in vzdrževanju čim boljše komunikacije v podporo učenju. Za učence, ki potrebujejo posebne pristope pa so učitelji izrazili potrebo po prilagoditvi učnega gradiva (zmanjšanje obsega in količine nalog), poenostavitev navodil ter povzetkov daljših besedil z jasnejšim in preglednejšimi zapisi.
Kot negativne vidike so učenci označili predvsem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot z učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Tudi učiteljice in učitelji so ocenili, da je bilo delo na daljavo zahtevno in stresno, a so uspeli doseči večino zastavljenih učnih ciljev. Seveda je poučevanje na daljavo terjalo popolnoma drugačne pristope kot v živo.”
V institucijah, ki izvajajo prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom, bodo izvajali vzgojno-izobraževalno delo v okviru možnosti, ki so dodatno pogojene z zdravstvenim stanjem posameznih učencev, kar pomeni, da bo za posameznega učenca veljal individualiziran program.
Z Zavoda RS za šolstvo so sporočili, da “za otroke s posebnimi potrebami niso sprejemljivi posebni modeli. Vzgojni zavodi in zavodi, ki izvajajo prilagojene programe vzgoje in izobraževanja pripravljajo organizacijo glede na specifike, ki so povezane tudi z zdravstvenim stanjem učencev in dijakov,” šole pa bodo “glede na trenutno epidemiološko sliko delo načrtovale v skladu z »modelom B«, ki je podrobneje vsebinsko opredeljen v publikaciji Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s Covid-19 in se smiselno uporablja, ob upoštevanju specialne didaktike in metodike, v programih, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami.”
Po načrtu B, ki bo veljal v začetku septembra, v primeru poslabšanja razmer pa lahko ukrepe tudi zaostrijo, v priročniku “Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, Modeli in priporočila”, ki je plod sodelovanja MIZŠ, NIJZ in Zavoda RS za šolstvo, svetujejo, naj v institucijah za učence s posebnimi potrebami, “pripravljajo prilagojena učna gradiva za učence s posebnimi potrebami; navodila zanje morajo individualizirati in prilagoditi učenčevemu primanjkljaju. Učitelji naj smiselno upoštevajo individualizirani program. Pri oblikovanju nalog in navodil za učence pa se vključita tudi svetovalni delavec in učitelj dodatne strokovne pomoči.”
V skladu z možnostjo, da bi lahko v prihodnosti pouk potekal na daljavo, so po besedah Zavoda RS za šolstvo “od konca pouka v preteklem šolskem letu do 31. avgusta 2020, potekala usposabljanja, povezana z rabo IKT tehnologije in sodobnih pristopov poučevanja. V dveh mesecih se je na tovrstna usposabljanja prijavilo več kot 20.000 učiteljev, vzgojiteljev in ravnateljev.”
Kako pa načrt B vidijo v posameznih zavodih in centrih?
Na konferenci, ki je potekala pred dobrim tednom dni, po besedah Gorana Pavliča, direktorja CIRIUS Kamnik, niso govorili o zavodih za otroke s posebnimi potrebami, temveč so se zavodi za otroke s posebnimi potrebami sestali z MIZŠ, ZRSŠ in NIJZ dne 25. avgusta, kjer pa so “obravnavali specifike vzgoje in izobraževanja teh zavodov.”
Po besedah Pavliča bodo v CIRIUS Kamnik, ki je specializiran za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi obolenji, “v celoti izvajali VIZ in zdravstveno rehabilitacijske ter svetovalne programe, kar ohranja naše poslanstvo in prinaša največjo dobrobit za otroke in mladostnike, starše, zaposlene in celotno družbo”, ob upoštevanju “vseh priporočil NIJZ, MIZŠ in ZRSŠ, ki smo jih zdravorazumsko in življenjsko prilagodili trenutnim epidemiološkim razmeram in specifikam naših otrok in mladostnikov (predvsem njihovo zahtevno zdravstveno stanje).”
Prav tako je tudi v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana po besedah direktorja Borisa Černilca “vsak posameznik dobil še obvestilo svojega razrednika. Vsebina obvestila pa je vezana na posamezni oddelek in vsakega učenca posebej.”
Direktor Centra Janeza Levca Matej Rovšek izpostavljajo, da je “pohvalno, da je MIZŠ publikacijo pripravilo skupaj z ZRSŠ in NIJZ. To vsekakor prispeva k preglednosti priporočil. Odprto ostaja vprašanje uporabe vizirjev pri učiteljih. To vprašanje smo na NIJZ naslovili že spomladi. Dobro pa je, da bodo učitelji ob ustrezni razdalji, vendarle lahko poučevali brez maske, saj je obrazna mimika za kakovostno poučevanje, neobhodno pomembna.”
Ena od nujnih predpostavk v CIRIUS Kamnik je tudi, da v zavod prihajajo le “zdravi otroci in mladostniki ter delavci, torej tisti, ki so brez znakov infekcijske respiratorne bolezni skladnimi z znaki COVID-19. Tu se moramo glede otrok in mladostnikov zanašati na osveščenost in odgovornost staršev oz. skrbnikov. Temu bomo posvetili še posebno skrb.”
V CIRIUS Kamnik bodo otroke in mladostnike “pri prevozih in vzgojno izobraževalnem procesu razvrstili v ‘epidemiološke družine’, to pomeni, da bodo otroci in mladostniki v kar se da stalnih skupinah, s čimer bomo lahko zagotovili sledljivost v primeru vnosa okužbe v Center”, posebno pozornost pa bodo posvetili varnostnim ukrepom za preprečevanje razširjanja koronavirusa, ki vključuje že izvedeno izobraževanje zaposlenih, umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask, redno razkuževanje in zračenje prostorov, razkuževanje opreme, spremenjen način prehranjevanja, razkuževanje vozil za prevoz otrok in mladostnikov.
V Centru Janeza Levca, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, predvsem učencem z motnjami v duševnem razvoju in avtizmom, izpostavljajo, da “prilagajanje izvajanja pouka glede na priporočene ukrepe publikacija omenja kot možnost. Specializirane šole in socialno varstveni zavodi so zelo različni. Nekatere ustanove bodo, glede na njihove specifike, možnost prilagoditev izrabile bolj kot druge. V Centru Janeza Levca Ljubljana smo ukrepe prilagodili priporočilom publikacije, brez večjih odstopanj. Odstopanje se odraža predvsem v odločitvi, da roditeljski sestanki in govorilne ure potekajo po razredih ‘v živo’ in ne le na daljavo, kot določajo priporočila. Prepričani smo, da je neposredno srečanje med starši in učitelji, seveda ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, nujno za kakovostno sodelovanje – predvsem pri oblikovanju individualiziranega programa.”
Rovšek iz Centra Janeza Levca zatrjuje, da je “situacija glede poteka pouka, skladno z zaščitnimi ukrepi, dokaj podobna tisti v juniju. Glede na to, da je v naših oddelkih bistveno manj učencev, kot v rednih osnovnih šolah smo pri možnostih izvajanja ukrepov celo nekoliko na boljšem. Kljub temu smo sklenili, da dejavnosti izven razreda, denimo interesne dejavnosti in letovanja, potekajo na ravni učencev iz največ dveh oddelkov. To je sicer ovira in upamo, da bomo ta ukrep lahko kmalu razširili na učence iz več oddelkov. Čimprej bi želeli izvesti tudi šole v naravi in inkluzivni tabor za učence z avtizmom.” Vendar poudarja, to “zaenkrat ni mogoče, saj gre za druženje učencev iz različnih šol.”
Tudi v CIRIUS Kamnik pravijo, da bodo vse ukrepe, ki so jih sprejeli, tudi izvedli, načrt pa so zastavili tako, da ga lahko izvedejo. Direktor Pavlič dodaja, da bodo “izvajanje ukrepov tekoče spremljali in jih po potrebi prilagajali situaciji.”
Sprejemanje ukrepov v strani otrok in mladostnikov
Glede sprejemanja ukrepov s strani otrok in mladostnikov pa so si direktorji enotni, da bo pouk potekal karseda podobno kot prej. Pavlič iz CIRIUS Kamnik pravi, da so že junija po preklicu epidemije otroci in mladostniki “z razumevanjem sprejeli takratne ukrepe za varovanje zdravja in jih tudi izvajali. Verjamemo, da bodo ob podpori in v sodelovanju vseh zaposlenih in s pomočjo staršev tudi tokrat sprejeli in izvajali sprejete ukrepe.” Rovšek iz Centra Janeza Levca pa “pričakuje, da se bodo učenci v šoli počutili dobro in, da izvajanje ukrepov, na katere so v večini že navajeni, ne bi smelo biti težava.”
Do publikacije Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, Modeli in priporočila lahko dostopate na povezavi: https://www.zrss.si/objava/vzgoja-in-izobrazevanje-v-rs-v-razmerah-povezanih-s-covid-19