Zveza Šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK) si prizadeva doseči in še izboljševati umeščenost parašporta v širše družbeno in športno okolje. Tako doma kot na tujem. Parašportnice in parašportniki so se v letu 2023 udeležili kar 72 tekmovanj v tujini.
Jasna vizija, izzivi in ovire na poti
Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK
»Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite je krovna nacionalna invalidska organizacija, ki skrbi za razvijanje, izvajanje in uveljavljanje parašporta kot tekmovalne dejavnosti z namenom doseganja (tudi) vrhunskih rezultatov. Skladno s temi načeli in v dogovoru z vsemi nacionalnimi invalidskimi organizacijami izvaja dve temeljni nalogi, in sicer razvijanje športa na državni ravni, kamor sodi izvajanje državnih prvenstev za športnike invalide, ter organiziranje priprav in nastopov na uradnih mednarodnih tekmovanjih, kot so paraolimpijske igre, olimpijske igre gluhih, svetovna prvenstva in evropska prvenstva ter specialna olimpijada. Izzivov je bilo, žal v zadnjem času tudi skrbi. Vse to je iz leta v leto vse težje financirati. Pričakovanja vseh deležnikov v procesu športa so visoka, večkrat tudi nerealna. Parašport se je v minulih letih globalno tako razvil, da svetovnim trendom že lep čas ne sledimo več. Enostavno imamo preveč parašportov, ki so nekako že tradicionalno financirani iz sredstev Fundacije invalidskih humanitarnih organizacij in ne proizvajajo konkurence, še manj pa, da bi pridobivali mlade invalide v svoje vrste. Tako nekaj športnih panog temelji na posamezniku, ki pa mu je prav tako potrebno zagotoviti ves strokovni in vadbeni proces. Druga težava nastane pri veliki ali celo preveliki ekipi, ki ne dosega vidnejših rezultatov, ima pa znotraj lastne invalidske organizacije močno podporo, ki od nas zahteva, da se financira v nam nesorazmernih finančnih okvirjih za njihov odhod na mednarodno tekmovanje, po možnosti tudi z letalom. Naši parašportniki se s tem izgubljajo v povprečju ali pa vse težje dosegajo kvalifikacije v sisteme mednarodnega parašporta. Poskušajo vse večkrat ali pa morajo po boljši rezultat na drug kontinent. Za to pa je vsako leto potrebnih več in ne manj finančnih sredstev. Ne bijemo plat zvona. Mednarodni dan invalidov izkoriščamo, da vnovič opozorimo nase, na naše izzive. Da ne bomo prikladni le za situacije, ko se je potrebno fotografirati ob kolajnah naših parašportnikov in parašportnic. Prav je, da smo slišani že prej. Če ne bomo slišani, tudi fotografiranj ne bo več.«
Lena Gabršček, kapetanka reprezentance odbojke sede
»Mislim, da je mednarodni dan invalidov bolj opomnik za širšo javnost, da smo invalidi res velik del skupnosti in hkrati, da se lahko vsakdo zelo hitro znajde na našem mestu. Na to ljudje hitro pozabijo, a dejstvo ostaja. Pri tem pa se mi zdi pomembno, da poudarimo predvsem, da invalidnost ne pomeni »konec življenja«. Ja, prinese veliko sprememb, a hkrati nas tudi prisili, da na življenje pogledamo iz druge perspektive in mislim, da večina začne bolj ceniti majhne stvari in stvari, ki so se nam mogoče prej zdele samoumevne. Šport je na tem mestu super orodje za lažje sprejemanje svoje (nove) podobe, kar sem izkusila tudi na lastni koži. Vedno pravim, da je ravno parašport tisti, ki mi je pomagal sprejeti svojo invalidnost. Preko športa sem spoznala svoje meje in hkrati okolici »priznala« svojo invalidnost ter na nek način postala ponosna na to, kar sem. Čeprav si invalidi prizadevamo, da bi bile razlike med nami in splošno populacijo čim manjše, je po mojem mnenju hkrati dobrodošlo imeti družbo sebi podobnim posameznikom, s katerimi lahko deliš svoje izkušnje in probleme. Parašport na enem mestu združuje posameznike s podobnimi življenjskimi izzivi, kar je le še ena izmed pozitivnih stvari, ki jih prinaša.«
Dejan Fabčič, paralimpijec paralokostrelec
“Tretji december je bil prvič razglašen za mednarodni dan invalidov že leta 1992. Vsakoletno obeleževanje je namenjeno predvsem ozaveščanju o tem, da smo invalidi del družbe, kar 15% svetovne populacije je na tak ali drugačen način hendikepiran. Hočemo opozoriti, da ne želimo biti le pasivni deležniki v družbi in prejemniki raznih pomoči, ampak aktivno vstopamo v vlogo sooblikovalcev družbenega in socialnega okolja, politike in v mojem primeru, tudi v športu. Tudi parašportniki smo pri svojem športu zelo uspešni in tudi na tak način zelo dobro promoviramo državo po celem svetu. Tako kot športniki neinvalidi. Zato menim, da bi bilo prav, da nas organizacije, kot so Olimpijski komite Slovenije, prepoznajo in enakovredno vključijo v svoje delovanje kot ostale športnike. Želel bi poudariti, da s svojo invalidnost živimo celo leto. Kljub temu, da se nas praviloma družba spomni le ob tem mednarodnem dnevu invalidnosti. Zato bi bilo prav, da smo del družbe tudi ostalih 364 dni v letu.“
»V športu smo vsi enaki«
V družbi je približno 15 odstotkov invalidov, na na kar so letos pri Zvezi SIS-SPK opozarjali v globalni kampanji #WeThe15. Kampanjo so podprli številni športniki: smučarski skakalec Cene Prevc, košarkar Zoran Dragić, rokometaši Uroš Zorman, Vid Kavtičnik in Jure Natek, kolesarja Andrej Hauptman in Nejc Peterlin, odbojkar Nik Mujanović, športniki Športne gimnazije Šiška, karateisti, plavalci in drugi. S simbolnim dejanjem, vstopom v vijolični krog in s sporočilom V športu smo vsi enaki! so izrazili spoštovanje drug do drugega in pozvali k enakim možnostim za slehernega posameznika v družbi.
Video kampanje pa si lahko ogledate tukaj: