Beletrina, zavod za založniško dejavnost, je ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki v Sloveniji sovpada tudi s Tem veselim dnem kulture, v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravila okroglo mizo, namenjeno pogovoru in predstavitvi spletne dostopnosti za invalide, s poudarkom na pravicah invalidov do obveščenosti po medijih in spletnih virih. Na dogodku so sodelovali dr. Dušan Caf, Mitja Čander, Darja Demšar in mag. Andrej Krajnc.
Dostop do informacij po medijih in na svetovnem spletu je danes ena od osnovnih potreb vseh državljanov ter vir neformalnega izobraževanja mladih v času odraščanja pa tudi pozneje. Invalidi in osebe s posebnimi potrebami potrebujejo nekatere prilagoditve za enakopraven dostop do informacij in razumevanje vsebine. Cilj vključujoče družbe je, da bi bile te prilagoditve zasnovane že v samem načrtovanju spletnih strani in ne ločeno, kot nek dodatek, ki ga je treba narediti. Prizadevati si je treba za optimizacijo dostopnosti in vključevanje vseh do virov informacij javnega značaja.
Strategije razvoja dostopnosti za izenačevanje položaja vseh uporabnikov medijev in svetovnega spleta ter ocena trenutnega stanja v Sloveniji
Gostje pogovora dr. Dušan Caf, Mitja Čander, Darja Demšar in mag. Andrej Krajnc so poudarili, da je prilagajanje dostopnosti spletnih strani in avdio-vizualnih medijev danes nujno s stališča vsakdanjih potreb invalidov ter s stališča zagotavljanja pravic, ki so opredeljene v zakonodajni in pravni podlagi. Andrej Kranjc, strokovni sodelavec na področju dostopnosti, meni: »V zahodnem svetu so na področju zakonodaje precej naprednejši kot pri nas. Zakonodaja je pri nas premalo eksplicitna.« Govorniki so osvetlili prve korake Slovenije pri zagotavljanju celovite dostopnosti spletnih mest in televizije ter poudarili, da je treba področje dostopnosti profesionalizirati. Mitja Čander, direktor Beletrine, je povedal: »Slovenija je dovolj majhna, da lahko nove koncepte preizkusi na svojem celotnem področju.« Razmere na tem področju so trenutno problematične, saj ni uveljavljene standardne metodologije prilagajanja dostopnosti, zato se v praksi na državni in lokalni ravni pri organih javnega sektorja pojavljajo zelo različne rešitve. Mitja Čander pravi: »V Sloveniji je vedno problem pri medresorskem sodelovanju. Organizaciji države ne uspe slediti družbenim spremembam.« Ker v javnosti še ni vzpostavljenega merila, kaj so dobre in kaj slabe prakse urejanja dostopnosti do informacij, so mnenja pri invalidskih organizacijah navadno pozitivna in spodbudna, četudi prilagoditve niso optimalne. Opozorili so, da gre pri tem za pomemben korak k enakopravnejšemu položaju invalidov pri dostopu in razumevanju podanih informacij, zato se je pomembno ravnati po mednarodnih smernicah in standardih na tem področju. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, je primerjal položaj s tujino: »V Veliki Britaniji so leta 2003 sprejeli zakonodajo na tem področju z letnimi cilji. Nas čaka še veliko dela! V primerjavi s tujino je pri nas premalo dogodkov za invalide, komuniciranja in druženja civilne iniciative. Te klime pri nas ni dovolj.«
Potrebe različnih skupin invalidov
Posamezne skupine invalidov se pri uporabi spleta srečujejo z različnimi ovirami, zato je nujno razumevanje in ponotranjenje njihovih potreb, da bi poiskali ustrezne tehnološke rešitve in načine predstavitve vsebine ter uporabe funkcionalnih spletnih orodij za vse uporabnike.
Gibalno ovirane osebeimajo pri dostopu do virov informacij težave predvsem z uporabo tehničnih naprav, kot so računalnik, tablica, telefon ali televizija. Za delo s temi napravami uporabljajo prilagojeno strojno in programsko opremo, ki nadomešča uporabo tipkovnice, miške ali televizijskega daljinskega upravljalnika. Na voljo so tudi sistemi za razpoznavo govora ali za predvidevanje zapisa, ki povsem nadomeščajo fizične pripomočke, vendar morajo biti spletne strani ali televizija urejene tako, da jih s tovrstnimi napravami lahko uporabljamo.
Slepi in slabovidnipri uporabi računalnika, spleta in drugih tehnologij prav tako uporabljajo dodatno programsko opremo (bralnik zaslona) in dodatno strojno opremo (brajeva vrstica), ki za slepega pomeni zaslon. Slabovidni si pomagajo s programi za povečevanje slike in spremembo barvnega kontrasta. Tudi za to skupino je torej treba urediti vire informacij in sisteme, v katerih so informacije shranjene, in sicer tako, da je do njih mogoče dostopati s tovrstno dodatno opremo.
Gluhi in naglušnise srečujejo s povsem z drugačnimi težavami pri dostopu do informacij. Za gluhe osebe je najpomembnejše, da se informacije predstavijo v njihovem maternem jeziku, slovenskem znakovnem jeziku. Ker je slovenski jezik zanje drugi jezik, ga mnogi ne obvladajo toliko, da bi ga lahko nemoteno uporabljali. Zato je pomembno, da so teksti zapisani v preprostem jeziku, da so zagotovljene transkripcije ali vsaj kratki povzetki videovsebin, za naglušne pa so posebej pomembni tudi podnapisi.
Kognitivne in nevrološke ovireso pogosto najteže razumljene in se jim zato posveča tudi najmanj pozornosti. Osebe v tej skupini imajo motnjo v delovanju kateregakoli dela živčnega sistema, bodisi možganov ali perifernega živčnega sistema. To lahko vpliva tako na fizične funkcije, kot so sluh, vid, govor, motorika gibov, kot na razumevanje informacij, usmerjanje pozornosti, zmanjšano koncentracijo, težave s kratkotrajnim spominom, hitro utrujenost, glavobole, upočasnjenost itd. Pri tem se moramo zavedati, da te ovire z redkimi izjemami ne vplivajo na inteligenco osebe.
Ovire in pomen sodelovanja
Andrej Krajnc pravi: »Tiskani mediji so nedostopni za slepe osebe. Spletna stran tega medija jim je omogočila dostop do istih vsebin, vendar so spletne strani medijev do teh uporabnikov čedalje bolj neprijazne, zato je dostop do informacij znova vprašljiv.« V proces nadgrajevanja spletne strani bi morala biti vključena usposobljena ekipa programerja in strokovnjakov z izkušnjo invalidnosti, ki imajo znanje in izkušnje na področju urejanja spletne dostopnosti. Čander je poudaril: »Skupaj bi morali sedeti informatiki in usposobljeni pripadniki invalidov ter delati pri procesu izboljšav.« Oblikovalci in programerji spletnih strani ter spletne agencije naj se pri oblikovanju spletnih strani ne osredotočajo le na vizualno podobo strani, temveč tudi na njeno uporabnost za vse družbene skupine. V tem procesu je nujno, da se povezujejo s svetovalnimi skupinami, ki so kompetentne na področju spletne dostopnosti.
Konkretni primeri
Na pogovoru o dostopnosti slovenskih spletnih medijev je bilo podanih tudi nekaj konkretnih primerov. Kot primer dobre prakse je bila izpostavljena nova e-uprava, pohvaljena pa so bila tudi pozitivna prizadevanja RTV Slovenija, ki izkazuje velik napredek tako pri vključevanju invalidskih vsebin v svoje oddaje kot tudi pri uvajanju ustreznih tehnik za čim širšo dostopnost svojih programov. Kot primer vsebinsko in tehnološko ustrezne spletne strani je bila omenjena tudi spletna stran www.dostopno.si.
Spletna dostopnost – nujnost sodobne razvite družbe
Spletna dostopnost postaja čedalje pomembnejša, saj ima splet vse večjo vlogo v življenju vseh ljudi. Tako je splet čedalje pomembnejši na področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje, državna uprava, trgovina, zdravstvo, rekreacija in ne nazadnje tudi kultura in kulturne vsebine. Splet je pomemben tudi za ranljive skupine, ki jim omogoča dostop do informacij in razširjene možnosti interakcij. Številne ovire dostopnosti do tiskanih, avdio- in videomedijev je mogoče preseči prav z uporabo spleta, vendar morajo biti vsebine primerno dostopne, je dejala Darja Demšar. Sklepno misel dogodka povzemajo besede Darje Demšar: »Omogočanje dostopnosti do informacij v avdiovizualnih medijih in na svetovnem spletu je danes nujno, tako s stališča zagotavljanja pravic kot s praktičnega stališča vsakodnevnih potreb invalidov in starejšega prebivalstva.« Oziroma kot pravi Mitja Čander: »Struktura državne organizacije žal ne sledi spremembam v družbi. V zadnjih desetih letih je splet korenito spremenil naše življenje. Ni več neki dodatek, temveč nekaj temeljnega. Enako pomembno je hoditi po internetu kot po cesti. Računalnik postaja temeljno komunikacijsko sredstvo.Živimo v dinamičnem svetu in splet je postal integralni del našega sveta, pa naj ga imenujemo virtualni ali fizični.« x
V. R.
