Pomemben korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo je tudi omogočanje dostopa do osebne asistence, je pojasnil v sporočilu za javnost.
"Osebna asistenca je mnogo invalidom, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, izboljšala kakovost življenja in jim omogočila večjo neodvisnost. Žal pa ni minilo veliko časa, ko smo pri Varuhu človekovih pravic začeli dobivati številna vprašanja, pripombe in pobude na to temo. Na nas se še vedno obračajo številni pobudniki, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence prejeli nižje število ur ali pa do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Posebej skrb vzbujajoče je, da se je ob nespremenjeni zakonodaji spremenil ocenjevalni obrazec, s tem pa je kršeno tudi načelo pravne varnosti," je Svetina pojasnil v sporočilu pred dnevom paraplegikov in tetraplegikov, ki ga zaznamujemo 16. aprila.
Ali bo nov zakon o osebni asistenci rešil težave?
Varuh pričakuje, da bo zakonodajalec ob pripravi predloga novega zakona o osebni asistenci, ki je že v javni razpravi, podrobno preučil predloge strokovne javnosti in v primeru njihovega (ne)upoštevanja svojo odločitev strokovno argumentiral. Pri tem pa apelira na odločevalce, naj se z novelo zakona o osebni asistenci zagotovi ustrezna zakonska ureditev področja osebne asistence, pri čemer naj bodo enakopravno varovane pravice posameznikov in posameznikom omogočeno učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev, saj je to temelj pravne države.
Težave invalidov z dostopnostjo javne infrastrukture
V Sloveniji je očitna diskriminacija invalidov na številnih področjih še vedno prisotna. Svetina se je pri tem navezal na nedavni primer v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča, ko zaradi zdravniške stavke skoraj mesec dni niso zagotavljali pregledov v ambulanti za voznike s posebnimi potrebami, kar kaže na očitno diskriminacijo invalidov in kršenje zavez iz Konvencije o pravicah invalidov. Kot je pojasnil, je v času stavke pristojne v državi in vodstvo URI Soča večkrat javno opozoril, da invalidi ne smejo biti talci v bitki moči med vlado in zdravniki, in jih hkrati tudi spomnil na izvrševanje pravic, ki izhajajo iz konvencije. Po tem so pristojni ponovno začeli izvajati zdravniške
preglede za invalide.
Varuh je opozoril še na problem nedostopnosti do grajenih objektov za invalide v Sloveniji, ki se rešuje prepočasi. Trinajst let po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov in le eno leto pred zakonskim rokom invalidom namreč še vedno ni v zadostni meri zagotovljena dostopnost do javne infrastrukture, ki bi jim omogočala samostojno in neodvisno življenje. Še posebej kritično je stanje na področju stanovanjske oskrbe, saj primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in paraplegike, je navedel.
Zakonski rok za prilagoditev javnega potniškega prometa je že mimo
Težave z dostopnostjo so še vedno tudi v potniškem prometu. Od ministrstva za okolje, podnebje in energijo Varuh pričakuje, da nemudoma pristopi k realizaciji 16. člena zakona o izenačevanju možnosti invalidov, s katero bodo zagotovili enako dostopnost javnega prevoza potnikov v cestnem prometu tudi za invalide. Da je neprilagojenost medkrajevnega potniškega prometa velika težava za invalide, se je pokazalo še posebej v času, ko zaradi stavke niso mogli opravljati zdravniških pregledov za podaljšanje vozniškega dovoljenja in jim je bilo tako znatno otežena pravica do samostojnega življenja.
"Brez prilagoditev so invalidi še bolj ranljivi, saj jih odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic. Zrela družba sprejema sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine in mu omogoča enako obravnavo v družbi oziroma socialno vključevanje," je izpostavil Svetina.