Borut Brezovec Iz Ljubljane je star 16 let in je gluh od rojstva. Njegova mama Janja priznava, da so se na začetku težko sprijaznili s tem, da je sin gluh. Potem pa so se z njegovo invalidnostjo spoprijeli in se mu trudili omogočiti čim bolj normalen razvoj.
Borut je od rojstva gluh. Kdaj in kako ste odkrili, da ne sliši?
Janja Brezovec (Borutova mama):Borutovo gluhoto smo odkrili, ko je bil star eno leto, potem ko je prebolel virusno pljučnico. Ker je prej že govoril nekaj besed in ponavljal zvoke za nami, tega nismo mogli ugotoviti. Moram reči, da smo se na začetku zelo težko sprijaznili s tem, da je sin gluh. Vsak želi svojemu otroku predvsem zdravje, a ljudje smo pač prilagodljivi. Z možem, pa tudi Borutova sestrica Zala smo se bili primorani spoprijeti z njegovo gluhoto predvsem zaradi njega samega. Omogočiti smo mu želeli čim bolj normalen razvoj. Bilo pa je, vsaj na začetku, hudo.
Kako se sporazumevate? Ste se vsi v družini naučili znakovnega jezika?
Zala (Borutova sestra):Osnov znakovnega jezika smo se naučili jaz, mami Janja in tudi Borutov oče Damjan, ki je žal že pokojni. Jaz sem se učila naprej, drugi pa z Borutom komunicirajo z govorom, sajzelo dobro obvlada branje z ustnic.
Borut, kot vem, imaš polžev vsadek. Koliko slišiš?
Preden sem dobil polžev vsadek, sem imel v desnem ušesu navaden aparat, v levem pa ničesar. Slišal sem samo nizke tone ali na primer loputanje vrat. Odkar imam polžev vsadek, slišim dosti bolje tudi srednje in nekatere visoke tone, ne razumem pa nekaterih izrazov in se še učim govoriti.
Kako življenje s polževim vsadkom doživljate domači?
Janja:Nedvomno Borutu polžev vsadek pomaga pri sluhu, vendar bo trajalo kar nekaj let, da ga bo začel optimalno uporabljati, ker se še uči poslušanja in razumevanja zvokov in besed.
Je bilo Borutovo odraščanje drugačno od odraščanja njegovih vrstnikov, ker je gluh?
Zala:Ko je bil Borut manjši, se je v glavnem družil z nami, domačimi, saj ni mogel komunicirati z vrstniki. Pozneje pa se je začel družiti tudi z drugimi otroki, predvsem v vrtcu in nato v šoli. Prve štiri razrede je hodil v šolo s slišečimi otroki, pozneje pa je postal program pretežek in smo ga prepisali v zavod za gluhe in naglušne. Osnovnih izrazov in pojmov smo se z njim učili z igro, sčasoma pa se je tudi sam začel učiti komunikacije, čeprav pozneje kot ostali otroci. Slišeči otroci v vrtcu pa tudi v šoli so ga zelo lepo sprejeli in so z njim našli čisto svoj način komuniciranja. Z nekaterimi ima Borut še danes stike.
Borut, kako doživljaš svojo drugačnost?
Včasih, a poredko, mi je malo nerodno, kadar moram kaj povedati, saj moj besedni zaklad še ni dovolj velik, da bi lahko vse povedal, se pa ne sramujem svoje drugačnosti.
Borutova velika ljubezen je glasba oziroma bobni. Pravijo mu slovenski fenomen, ki osvaja z bobni, čeprav ne sliši. Kdo ga je navdušil za bobne?
Sandi Kolenc - Koli (partner Borutove mame):Borut je veliko gledal slike svojega očeta, ki je bil eden najboljših bobnarjev v Sloveniji, če ne celo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Moram reči, da o Borutu nisem nikdar razmišljal kot o nekom, ki nečesa ne zmore. Z njegovo mamico sva ga nekako prepričala, da naj, čeprav ga je strah, da ne bo zmogel, vsaj poskusi. Klemen Markelj ga je bil pripravljen učiti bobnati, čeprav si niti v sanjah ni predstavljal, kako naj bi to izvedel. Ko pa je videl, da je Borut od svojega očeta Damjana Brezovca očitno podedoval ogromno talenta in smisla za ritem, je v njem odkril velik potencial.
Borut obiskuje šolo bobnov Klemna Marklja, ki mu je uspelo, da ga je z veliko obojestranskega truda in dobre volje naučil že kar nekaj trikov pri igranju bobnov in tudi branja not. Kako doživlja glasbo?
Janja:Po nekaj mesecih učenja s Klemnom sva s Kolijem ugotovila, da Borut posluša glasbo, kadar se kam peljem z avtom. Sliši radio, vedno miga v ritmu, in to zelo natančno. Ne vem, katere tone sliši in katerih ne, a vsekakor sliši toliko, da spozna glasbo in ritem. To mu izpopolnjuje življenje, saj je z učenjem bobnov spoznal nekaj, česar večina gluhih nikdar ne bo poznala. Mislim pa, da mu igranje bobnov tudi pomaga pri razvoju uporabe slušnih aparatov.
Borut, kot vem, si na nastopu učencev Klemnove šole igral s skupino Prevara komad Back in Black skupine AC/DC. Kako zaznavaš druge instrumente, kadar igraš v skupini?
Borut:Na odru slišim predvsem bas kitaro. Slišim tudi druge zvoke, a jih še ne ločim med seboj. Igram pa rajši z drugimi glasbeniki kot sam, saj glasbo čutim tudi skozi vibracije.
Katera glasbena zvrst ti je najbolj pri srcu?
Najbolj mi je všeč rokovska glasba, tudi zato, ker živim v rokerski družini in imam učitelja, ki tudi rad igra to glasbo.
Koli:Mislim, da je, vsaj če sklepam po njegovem načinu oblačenja, tudi njegova duša predana roku.
Kaj te še veseli poleg glasbe?
Že leta treniram košarko v košarkarski šoli Petra Vilfana, treniram pa tudi karate in imam rumeni pas.
Janja:Petru Vilfanu se iskreno zahvaljujem za vsa leta prijaznosti in požrtvovalnosti, ki jo Borut dobiva od njega, trenerja Aleša in vseh preostalih. Naj povem, da je bil gospod Vilfan edini, ki je bil med svoje igralce pripravljen sprejeti gluhega otroka. Lahko pa rečem, da ima Borut kljub gluhoti veliko talentov.
Borut je zagotovo najzgovornejši dokaz, da ni ovir, če si nekaj zares želiš. Kakšne cilje ima še pred seboj in kje se vidi, ko bo odrasel?
Koli:Čeprav je že velik fant, je Borut v srcu še otrok in še ne razmišlja tako daleč. Mislim, da ima še čas za to. Z njegovo mamico ga poskušava po njegovih zmožnostih usmerjati na neko pot. Gluhi so pač prikrajšani za to, da bi se lahko ukvarjali s prav vsem, kar si želijo, a mislim, da ima Borut glede na svoj značaj in trdno voljo s pomočjo ljudi, ki ga imamo radi, odprto marsikatero pot v življenju.x
Vesna Pfeiffer