Nika Vizjak Puškar je učiteljica slovenščine na Centru za sluh in govor Maribor. Dela z gluhimi in naglušnimi učenci, z učenci z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter z učenci z avtističnimi motnjami. Pred kratkim so pri Centru za sluh in govor Maribor izdali pripovedko Martin Krpan z Vrha v lahkem branju.
Kako ste se odločili za priredbo knjige v lahko branje, kdaj ste se prvič srečali z lahkim branjem?
Pouk slovenščine je na naši šoli poseben izziv, saj imajo učenci težave prav na področju jezika. Z lahkim branjem sem se prvič srečala čisto slučajno, ko sem v knjižnici iskala verzijo Romea in Julije, ki bi bila primerna za moje učence. Če se ne motim, je bilo to leta 2013. Leta 2012 je Zavod Risa izdal svoji prvi literarni priredbi v lahkem branju. Poleg Tavčarjeve Visoške kronike so izdali tudi priredbo Shakespearove drame Romeo in Julija, ki sem jo takrat odkrila. Takoj, ko sem našla prvo besedilo v lahkem branju, me je zadeva začela zanimati. Poiskala sem informacije o lahkem branju. Ugotovila sem, da je zelo primerno za delo z mojimi učenci.
Lahko branje me je tako navdušilo, da je postalo glavno področje mojega raziskovanja v zadnjem desetletju. Odkar poznam lahko branje, se trudim, da besedila za svoje učence pripravim v skladu s pravili lahkega branja. Ker imajo učenci največje težave prav na področju branja literarnih besedil, pa smo prišli do zamisli, da bi v lahko branje priredili besedila, ki so v učnem načrtu za slovenščino v 3. triletju opredeljena kot obvezna za branje. V 7. razredu je to Levstikova pripovedka Martin Krpan z Vrha, s katero smo začeli.
Kako je potekalo prirejanje in kakšen je bil odziv testnih bralcev? Kako dolgo je trajal celoten proces?
Zelo težko bi natančno opredelila, kako dolgo je vse skupaj trajalo, saj smo imeli med posameznimi fazami tudi daljše prekinitve. Proces prirejanja je bil precej daljši kot bi utegnili misliti na prvi pogled. Najprej smo besedilo priredili po svojem občutku. Že to nam je vzelo precej časa, saj je treba biti pri prirejanju literarnih besedil v lahko branje posebej pozoren na določene podrobnosti, ohraniti je treba določeno mero literarnosti. V priredbi smo besedilo razdelili na krajše enote. Potem smo besedilo posredovali ilustratorki Maji Gabrovec, ki je pripravila ilustracije ključnih dogodkov pripovedke. Ko je bilo oboje pripravljeno, smo začeli besedilo brati s skupinami testnih bralcev. To so bili naši učenci. Sprva se jim je zdelo, da ne bodo kos tako obsežnemu besedilu, a so kmalu ugotovili, da je branje tega besedila prijetnejše kot so pričakovali. Posamezne dele besedila in določene besede smo z njihovo pomočjo popravili, poenostavili, spremenili … Pri tem sta bili v veliko pomoč kolegici Breda Munda Bulatović in Patricija Bračič. Da smo se prepričali, da je besedilo res skladno z vsemi merili lahkega branja, smo ga posredovali tudi v strokovni pregled dr. Dragici Haramija.
Potem je sledilo še oblikovanje ter dogovarjanje z založbo in tiskarno. Vse to zahteva svoj čas in veliko mero potrpežljivosti, kar pa je na koncu vendarle pripeljalo do želenega cilja. Na tem mestu se moram zahvaliti nekdanjemu direktorju, Samu Rumežu, ki je v namen izdaje naše knjige "zagnal" založbo CSGM, Tjaši Burja in Milanu Brumcu, s katerima smo do zadnjega usklajevali in postavljali besedilo v končno obliko, ter logopedinji mag. Petri Tomc Šavora za spremno besedilo. Tako smo dobili sedanjo podobo priredbe v knjižni obliki. Seveda pa je tudi nam, kot se za vsako pravo knjigo spodobi, na koncu čisto malo zagodel tiskarski škrat ?
S kakšnimi težavami ste se soočali pri prirejanju besedila, na kaj vse ste morali paziti?
Kljub temu da besedilo poenostavimo in pretvorimo v lahko branje, moramo vendarle delno ohraniti posamezne literarne elemente. Kako in v kolikšni meri jih ohraniti, da bo besedilo ustrezalo kriterijem lahkega branja in hkrati vendarle bralcu omogočilo literarnoestetsko doživljanje prebranega, je bila največja težava. Predvsem nismo hoteli besedila osiromašiti do te mere, da bi se izgubila njegova humorna nota, ki je najbolj opazna v dialogih na besedni ravni. Dialoge smo sicer poenostavili, vendar smo posamezne podrobnosti v njih ohranili, da bi vendarle prišla do izraza Krpanova značilna hudomušnost. Mislim, da nam je uspelo.
Knjiga je sedaj izšla, kakšni so prvi odzivi bralcev?
Odzivi bralcev so dobri. Naši učenci so že med prirejanjem oz. testnim branjem pokazali velik interes za branje literarnih besedil v lahkem branju, ko pa so videli še pravo knjižno izdajo, so si jo mnogi nemudoma izposodili v knjižnici. Bili so ponosni, da so lahko prebrali celo knjigo s trdimi platnicami. To jim res veliko pomeni.
Tudi z drugih šol dobivamo veliko naročil in pozitivnih odzivov. Učitelji poročajo, da na ta način laže diferencirajo obravnavo Martina Krpana. Učencem, ki zaradi različnih vzrokov izvirnega besedila ne morejo brati, dajo v branje našo priredbo. Pri tem pa se učenci, ki berejo priredbo, ne počutijo izločene, pač pa enakovredno vključene. Velika prednost priredbe je, da je izšla v knjižni obliki in ne kot elektronki vir, saj na ta način bralec ustvari pristen in pozitiven odnos s knjigo.
K dobremu odzivu na knjigo pa so nedvomno pripomogle kakovostne, privlačne in nazorne ilustracije, ki jih je ustvarila naša bivša sodelavka, učiteljica likovne umetnosti, Maja Gabrovec, ki se ji na tem mestu še enkrat zahvaljujem za odlično opravljeno delo in sodelovanje.
Imate v načrtu še kakšne druge priredbe v lahko branje?
Seveda. Martin Krpan z Vrha je prva knjiga v zbirki, ki smo jo poimenovali Branje je lahko za vse. Ta naslov ima dvojni pomen – branje je omogočeno vsem in branje je preprosto za vse. Ker želimo, da bi bilo vsaj branje obveznih besedil omogočeno vsem osnovnošolcem in za vse osnovnošolce dovolj preprosto, bomo najprej priredili prozna besedila, ki so v učnem načrtu v tretjem triletju obvezna za branje. Poleg Martina Krpana so to še Cankarjevi Bobi, ki jih je že priredila Ana Polona Golobič in čakajo na nadaljnje postopke, ter Kersnikovo delo Mačkova očeta. Dobro je, saj so vsa tri besedila starejša in je od smrti njihovih avtorjev minilo že več kot 70 let, zato jih lahko brez težav prirejamo v skladu z zakonom o avtorskih pravicah.
Kako pomembno je lahko branje v okviru vašega dela, bi moralo dobiti pomembnejšo vlogo?
Izjemno pomembno. Pravzaprav si več ne znam predstavljati svojega dela brez lahkega branja. Kljub temu pa vidim, da širša javnost ni dovolj seznanjena z njim. Prav tako se mi zdi, da marsikdo misli, da je nekaj lahko branje, kar pa v resnici ni. Sem pa zelo vesela, saj se v zadnjem času stvari premikajo na bolje.