Na letošnjem Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu se bo predstavila tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru predavanja in pogovora v sredo, 22. novembra 2017, ob 18. uri, bodo na Cicifestovem odru predstavili kratko dramsko igro, pripravljeno po zgodbi Zmajček in morska deklica, knjigi prilagojeni v slovenski znakovni jezik.
V okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga s pomočjo Ministrstva za kulturo izvaja ZDGNS, je izšlo že sedem slikanic, šesta med njimi je Zmajček in morska deklica. Zgodba nas popelje v pravljični svet, v katerem se srečata zmajček in morska deklica. Pravzaprav pa zgodba sama ni tako pomembna, pomembno je sporočilo, ki ga prinaša: to pa je, da obstajajo različni načini sporazumevanja. Zmajček, ki se znajde v podmorskem svetu morskih deklic, se mora naučiti drugačnega sporazumevanja, saj pod vodo ne more govoriti. Zateči se mora h govorjenju s kretnjami.
Prevod izvornega besedila v kretnje
Zgodba je zapisana na tri načine: v slovenskem knjižnem jeziku, s sličicami kretenj slovenskega znakovnega jezika, pod katerimi pa je tudi dobesedni prevod v pisano besedo. Pri takem zapisu seveda manjka pomemben element znakovnega jezika – to sta obrazna mimika in gibanje telesa. Prav zato je preko QR kode na voljo tudi posnetek zgodbe. Ogled QR kode je vezan na aplikacijo spletnega slovarja slovenskega znakovnega jezika.
»Knjiga je namenjena vsem, ki so tako ali drugače povezani z gluhoto in slovenskim znakovnim jezikom ter tistim, ki ga želijo spoznati. Zgodba ponuja osebam z okvaro sluha razumevanje vsebine, bogatenje besednega zaklada v slovenskem znakovnem jeziku in tudi v slovenskem knjižnem jeziku ter zbližanje s knjigo. Polnočutnim ljudem ponuja možnost, da odkrivajo čudovito drugačnost in kompleksnost sveta in kulture gluhih, ko se vživijo v kretnje slovenskega znakovnega jezika,« je v spremni besedi h knjigi zapisala koordinatorka projekta, Aleksandra Rijavec Škerl.
Avtorica zgodbe Zmajček in morska deklica je pedagoginja Katarina Picelj, ilustracije v knjigi so avtorsko delo Vite Picelj Moro, ki je v času njihovega ustvarjanja obiskovala deveti razred osnovne šole, gluhi akademski slikar Nikolaj Vogel je ustvaril risbe kretenj v slovenskem znakovnem jeziku, priredba besedila v slovenski znakovni jezik, lektura in strokovni pregled kretenj so delo profesorice slovenskega jezika in tolmačke slovenskega znakovnega jezika Veronike Ciglar, strokovni pregled kretenj pa je opravil Matjaž Juhart. Pripovedovalka zgodbe v kretnji na QR kodi je Valerija Škof.
Zmajček in morska deklica na knjižnem sejmu
Na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu vam bodo zgodbico tudi uprizorili. Kratko predstavo, v kateri igrajo Valerija Škof, Sašo Letonja in desetletna Alina Colja je režiral Tadej Čater, dramsko priredbo pa je pripravila Blanka Kante. Sledilo bo predavanje Matjaža Juharta, profesorja defektologije, otroka gluhih staršev in tolmača slovenskega znakovnega jezika, sekretarja ZDGNS. Predstavil bo posebnosti gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom ter tudi značilnosti znakovnega jezika.
Vabljeni v Cankarjev dom v sredo, 22. novembra 2017, ob 18. uri, pred Cicifestov oder.
V. R.
