Volilna skrinjica na mizi in na mizah zaščiteni prostori za obkrožanje volilnih lističev.  Foto: BoBo
Volilna skrinjica na mizi in na mizah zaščiteni prostori za obkrožanje volilnih lističev. Foto: BoBo

V obravnavi so poslanci združili predlog koalicije in državnega sveta ter sprejeli nekaj dopolnil besedila.

Ključna rešitev predlagane novele zakona o volitvah v DZ je po besedah predsednice odbora in prvopodpisane pod predlog koalicije Tereze Novak iz Gibanja Svoboda vrniti aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljeni, približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami.

Po novi ureditvi volilne pravice ne bo mogoče trajno odvzeti, saj bo univerzalna, ne glede na osebne okoliščine katerega koli posameznika oziroma posamezne osebe, je dejala Tereza Novak. Glede na predlagano prehodno določbo bi lahko omenjene osebe glasovale že na letošnjih volitvah poslancev v Evropski parlament, je poudarila.

Odbor je predlagano novelo z dodanimi dopolnili Svobode potrdil s 14 glasovi za in brez glasov proti. Odbor je sicer zavrnil podobna dopolnila, ki so jih pred tem predlagali v stranki SDS.

Plakat za evropske volitve: skrinjica s simbolom EU in roka, ki vanjo vtika volilni listek. Napis: European Elections 2024, 6-9 June. Foto: MMC RTV SLO
Plakat za evropske volitve: skrinjica s simbolom EU in roka, ki vanjo vtika volilni listek. Napis: European Elections 2024, 6-9 June. Foto: MMC RTV SLO

Razprava o predlogu novele zakona o volitvah za odpravo omejitev volilne pravice za osebe pod skrbništvom

V zakonodajno-pravni službi so medtem opozorili, da osebe, ki jim je bila volilna pravica odvzeta, tudi z vnovično pridobitvijo volilne pravice v praksi te ne bodo mogle izvajati. Ustava določa, da mora zakonodajalec zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice, ki jo pravni red podeljuje posamezniku, je v imenu zakonodajno-pravne službe poudaril Gal Gračanin.

Tudi če večina oseb ne bo izkoristila na novo pridobljene volilne pravice, to ni razlog, da volilne pravice ne bi imeli, je medtem prepričan član DS Rajko Fajt. "Če na tehtnico položimo podelitev volilne pravice in možnost zlorabe sistema, pretehta volilna pravica," je še poudaril.

Predstavnik zveze Sonček Iztok Suhadolnik je medtem pozdravil trud odbora za zagotavljanje enakih možnosti vseh. Poudaril je, da v zadnjih nekaj letih prihaja do dodatnih odvzemov volilne pravice tudi med starejšimi osebami z demenco. Pri tem je izrazil prepričanje, da je preverjanje kognitivnih sposobnosti zgolj ene skupine prebivalstva diskriminacija.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v razpravi poudaril, da je izhodišče konvencije ZN o pravicah invalidov, katere podpisnica je tudi Slovenija, da imajo vsi ljudje z invalidnostmi enake pravice kot drugi, njen cilj pa je doseči vključujočo enakost in sodelovanje vseh ljudi z invalidnostmi v vseh vidikih življenja v družbi, tudi pri političnem odločanju. Zato je prepričan, da odvzem volilne pravice ni ustrezen ukrep za preprečevanje možnosti zlorab teh oseb.

V poslanski skupini SDS so prav tako poudarili pomen volilne pravice za vse, poudarili pa so tudi nujnost ureditve volilne pravice za ljudi s kratkotrajno telesno okvaro. Med razpravo so medtem znova opozorili na nujnost dostopa do volišč. Zavzeli so se za dosledno omogočanje dostopa invalidnim osebam in ostro nastopili proti ukinitvi nekaterih volišč, ki slabša dostopnost in starejšim in invalidnim osebam otežkoča sodelovanje v demokratičnih procesih.