Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Nova sezona oddaj, ki se začenja danes prinaša kar nekaj novosti. Med drugim novo preobleko in novo ime: Koda.
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Agonija posojilojemalcev v švicarskih frankih
Ustvarjalci oddaje Koda bodo prvo oddajo v sezoni začeli tam, kjer so sklenili zadnjo sezono Posebne ponudbe: pri kreditih v švicarskih frankih. Konec avgusta so najemniki kreditovzvalutno klavzulovšvicarskih frankih dosegli pomembno sodno zmago. Okrožno sodišče v Ljubljani je v tožbi zoper banko Unicredit razveljavilo posojilno pogodbo v frankih. Banka bi morala vedeti, da obstaja v daljšem časovnem obdobju precej velika verjetnost za spremembo tečaja, in bi to morala posojilojemalcu tudi pojasniti. Ob ustreznih pojasnilih banke kreditojemalec takšne pogodbe ne bi sklenil, tudi zato je pogodba nična, je še zapisalo sodišče. Sodba še ni pravnomočna, banka je že napovedala pritožbo. Ker gre za prvo sodbo, ki ugotavlja ničnost pogodbe v švicarskih frankih, je odločitev sodišča kreditojemalcem prinesla olajšanje in optimizem. V Združenju Frank pričakujejo, da bo zdaj še več oškodovancev vložilo tožbe. S pomočjo Inštituta za ustavno pravo so pripravili tudi zakon, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih. Zakon nameravajo - kljub grozilnim anonimnim pismom - še ta mesec vložiti v parlamentarno obravnavo. Kaj pa vse to pomeni za tiste kreditojemalce, ki so ostali brez vsega, katerih zgodbe so se končale z deložacijami, osebnimi stečaji, zdravstvenimi in psihičnimi težavami.
Žalostne zgodbe se kar vrstijo
Nekatere posojilojemalce, ki niso bili več kos bistveno večjemu kreditu, so deložirali, drugi so bili prisiljeni razglasiti osebni stečaj, številni imajo zato tudi zdravstvene težave. Poglejmo prvega med več kot 10 tisoč primeri v Sloveniji: Ljubljančanka in njen soprog sta pred desetimi leti pri NLB skupaj najela stanovanjsko posojilo vezano na švicarski frank, saj za evrskega takrat nista bila kreditno sposobna. »Takrat je bil obrok 600 evrov skupno, 300 jaz in 300 mož. Je hipotekarni, zavarovan s stanovanjem 42 kvadratnih metrov. Čez noč se je kredit dvignil za 200 evrov na osebo,« pove naša sogovornica. Družina s šoloobveznim otrokom je kmalu doživela dvojni šok; švicarska centralna banka je tečaj prenehala braniti pri 1,20 franka za evro, soprog pa je izgubil službo. Zato je morala naša gledalka plačevati tudi njegovo polovico kredita. »V tistem času je bil obrok 900 evrov, jaz sem svojo mesečno plačo nosila na banko. Nič mi ni ostalo, starša sta mi pomagala, da smo preživeli.« V devetih letih odplačevanja posojila v višini 155 tisoč evrov sta z možem odplačala okoli 80 tisočakov, njun dolg pa je še vedno znašal preko 200 tisoč evrov, torej za četrtino več kot ob najemu posojila. Možev del posojila je banka prodala švicarski družbi DDM Invest, ta pa je sprožila izvršbo. »Na začetku tega leta so ugotovili, da sem kreditno nesposobna, ker so hoteli, da prevzamem 200 tisoč evrski dolg, da vzamem nov kredit za 30 let in poplačam tega. Jaz tega denarja nimam.« Na koncu sta se vdala: razglasila sta osebni stečaj, ostala brez stanovanja in okoli 80 tisoč evrov. »Jaz sem jim dala vse: vzeli so stanovanje, poteptali moje zdravje, dostojanstvo, ni da ni, no.«
»Svetovalka na NLB-ju je trdila, da je to bolj ugoden kredit.«
Drugi primer: prav tako pred desetimi leti je upokojenka pri NLB-ju najela 100 tisoč evrov posojila v frankih, s katerim je hčerki in zetu pomagala pri nakupu stanovanja. Danes dolguje še 105 tisoč evrov. Na vprašanje, zakaj ni vzela kredita v evrih, odgovarja: »Nisem imela toliko dohodkov, da bi lahko vzela posojilo v evrih. - Ste imeli kakšne pomisleke? - Imela sem, ampak so me prepričevali, da je to zelo v redu, na NLB je svetovalka rekla, da je to bolj ugoden kredit.« Sogovornica bo po pogodbenem načrtu ob odplačilu kredita stara 88 let. Mesečni obrok znaša 520 evrov, njena pokojnina slabih 600. »Banke so vedele, da se bo ta tečaj spremenil, mi tega nismo vedeli. Hoteli smo le rešiti stanovanjski problem.« In še tretji primer: zgodba nekdanje bančne uslužbenke, ki je vrsto let odplačevala posojilo v švicarskih frankih, dolgovan znesek pa je bil vedno višji. »Šla bom v odškodninsko tožbo, ker si ne dovolim, da bi me okrog prinesel kdor koli, najbolj pa banka ne. Banka, ki mora biti gospodar ljudem za njihov denar. In ne bom si tega dovolila, nikoli,« je odločna Vanja Pondrk, ki se je naposled odločila za najem novega posojila, kar pa njene situacije bistveno ne spreminja, saj je kredit v frankih zaprla po neugodnem tečajnem razmerju.
Več v oddaji Koda
Združenje Frank je pred dobrim tednom ministrici za finance, Mateji Vraničar Erman, predstavilo Zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki je nastal s pomočjo Inštituta za ustavno pravo. Prav tako so o tem obvestili poslanske skupine; prvi se je odzval Desus, ki je vložitev zakona napovedal še za ta mesec. Kakšna bo podpora poslancev, če se predlog interventnega zakona znajde na njihovih klopeh? Ali davkoplačevalci ob morebitnem sprejetju zakona res ne bodo oškodovani? Kaj bo s tistimi kreditojemalci, ki so posojila že odplačali in kaj s tistimi, ki so bili deložirani in so ostali brez svojih nepremičnin? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali danes, 19. septembra ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.