Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v Posebni ponudbi govorili o predporočni pogodbi, ki z novim Družinskim zakonikom prihaja tudi v Slovenijo.
S predporočno pogodbo bosta lahko partnerja pred poroko ali tudi po njej uredila premoženjska razmerja med seboj in se ob morebitni ločitvi izognila pogosto dolgotrajnim in mučnim zapletom pri delitvi premoženja. Slovenija se tako pridružuje številnim državam, ki takšno pogodbo že poznajo, strokovnjaki pa ob tem svarijo pred nekaterimi pomanjkljivostmi. Predporočna pogodba ali natančneje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema bo v praksi sicer zaživela šele čez dve leti. Do takrat bodo sodišča pri sporih še naprej uporabljala določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki delitev premoženja že zdaj precej natančno urejajo.
Komu je namenjena predporočna pogodba
Preporočno pogodbo bodo lahko podpisali bodisi pari, ki bodo sklenili zakonsko zvezo, kot tudi izvenzakonski ter istospolni partnerji, za podpis pogodbe pa se bodo lahko odločili pred ali pa šele med trajanjem zveze. Že zdaj premoženje para delimo na posebno in skupno. Ključna razlika je v tem, kdaj je to premoženje nastalo, opozarja Andrej del Fabro z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »Posebno premoženje je tisto, ki je nastalo preden je par vstopil v zakonsko zvezo. Skupno premoženje pa je tisto, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.« Tako se denimo podedovana ali podarjena hiša pred nastankom zveze po sedanji zakonodaji, ob razvezi, ne deli. Kar partnerja ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, pa se šteje za skupno premoženje in se ob razvezi načeloma deli na pol. »Po novem se bodo partnerji, ki ne bodo zadovoljni z zakonitim premoženjskim režimom, ki ostaja tudi po novem režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje, s pogodbo lahko dogovorili o drugačnem režimu, se pravi o tem, kakšen bo njun premoženjski odnos v času trajanja zakonske zveze. Če partnerjema ne ugaja režim skupnosti, se bosta največkrat odločila za ločeno premoženje, se pravi tudi po poroki vsak pridobivava po svoje, vsak razpolaga s svojim premoženjem posebej,« pojasni Viktorija Žnidaršič Skubic s Pravne fakultete Ljubljana.
Pari bodo delili tudi premoženje, ki ga še ni
S predporočno pogodbo bo možno razdeliti tudi posebno premoženje, torej ustvarjeno pred začetkom zveze. Izkušnje iz tujine sicer kažejo, da se pari s takšnim sporazumom največkrat dogovorijo, kako se bo delilo skupno premoženje, torej tisto, ki ga ob podpisu predporočne pogodbe, še ni, opozarja Viktorija Žnidaršič Skubic: » To je velika dilema. Namreč države, ki imajo ta institut, so ugotovile, da je ravno to problem, takšno pogodbo skleniti za daljši rok. Če zakonska zveza traja 20, 30 let je jasno, da se razmere zelo spremenijo in seveda lahko pride do razveljavljanja te pogodbe, pravniki pravimo temu zaradi spremenjenih razmer.« V primeru, da bi eden od partnerjev kasneje ugotovil, da je s predporočno pogodbo oškodovan, lahko enostransko odstopi od nje. »A mora pred tem dokazati, da se namen pogodbe ne more več uresničiti, da je pretežko, da bi jo izpolnil. Hkrati pa mora dokazati, da so se razmere toliko spremenile, da je to postalo nemogoče in da na to ni mogel računati ob sklenitvi te pogodbe,« še opozarja Viktorija Žnidaršič Skubic.
Pogodbo bo mogoče skleniti zgolj pri notarju
»Notar se bo moral prepričati, da obe stranki razumeta vsebino sporazuma, kar pa je še posebej pomembno, strankama bo moral pojasniti, kakšen je zakoniti premoženjski režim. To pomeni, da se vsaka stranka ob sklenitvi takšne pogodbe zaveda, kakšne pravice in obveznosti bi imela, če takšne pogodbe ne bi podpisala,« pojasni Skubičeva. Partnerja, ki bosta želela skleniti predporočno pogodbo, bosta morala drug drugemu razkriti svoj finančni položaj. Če tega ne bosta storila, bo tisti, ki bo oškodovan, lahko zahteval razveljavitev pogodbe. O predporočnih pogodbah sicer najpogosteje beremo v različnih tabloidih, v katerih ločitvam slavnih namenjajo skoraj več prostora kot porokam. A v svetu zvezdniškega blišča so predporočne pogodbe presenetljivo redke.
Slavne ločitve brez predporočne pogodbe
Ko sta se ameriška glasbena zvezdnica Katy Perry in britanski komik Russell Brand leta 2010 na hitro poročila v Indiji, predporočne pogodbe nista podpisala. Ko je Brand po komaj 14 mesecih zveze vložil zahtevo za ločitev, bi lahko iz zakona odšel s polovico 50 milijonskega premoženja Katy Perry. A dejal je, da ne potrebuje ničesar: celo vilo v vrednosti dobrih šest milijonov, ki sta jo kupila skupaj, je prepisal nanjo. Tudi pop ikona Madonna, takrat vredna 500 milijonov evrov, leta 2000 ob poroki z Guyem Richijem predporočne pogodbe ni podpisala. Po osmih letih je zakon razpadel, Richie pa je v hitrem ločitvenem postopku Madonnin račun olajšal za 90 milijonov evrov. V ospredju dogovora o ločitvi je bilo zlasti skrbništvo nad otrokoma, ki sta si ga razdelila. Brez predporočne pogodbe sta zakonsko zvezo leta 2002 sklenila tudi nekdanji Beatle Paul McCartney in Heather Mills, ki je ob ločitvi zahtevala 150 milijonov evrov od njegovega okoli 800 milijonov vrednega premoženja. McCartneyjev predlog je bil skoraj 10-krat nižji znesek, na koncu je Millsova s sodišča odšla s 35 milijoni. Tudi Princ William in Kate Middleton, oba izhajata iz vplivnih in premožnih družin, nimata predporočne pogodbe, čeprav je premoženje družine Middleton ocenjeno na 50 milijonov evrov. Tudi v primeru njune ločitve bi se za dogovor pogajali odvetniki: ko sta se leta 1996 razšla princesa Diana in princ Charles, je ločitveni dogovor Diani prinesel okoli 20 milijonov evrov.
Več v oddaji Posebna ponudba
Je podpis predporočne pogodbe preračunljivo dejanje? Komu bo podpis take pogodbe koristil? S predporočno pogodbo bosta lahko partnerja razdelila tako obstoječe premoženje kot tudi tisto, ki ga bosta šele ustvarila. Kako bo v primeru, da se bodo razmere spremenile in premoženja ob razvezi ne bo več? Kako se bo premoženje delilo, če bo eden od partnerjev odstopil od pogodbe? Čeprav bo sklenitev predporočne pogodbe možna šele od leta 2019, so jo nekateri že sklenili. Kako je z veljavnostjo takšnih pogodb zdaj, jih sodišče upošteva? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovore skali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 6. junija ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.