Predsednik DZ Dejan Židan je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki se od leta 2014 praznuje 14. novembra, sprejel predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so ga seznanili s svojo pobudo za umestitev tega jezika v slovensko ustavo. Prepričani so namreč, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih.
Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.
Na Madžarskem, Finskem, Portugalskem in v Avstriji imajo status znakovnega jezika že urejen v ustavi, predstavniki zveze gluhih in naglušnih pa si želijo, da bi njihovi praksi sledila tudi Slovenija, so v sporočilu za javnost navedli v DZ.
Priznanje jezika gluhih je korak k enakopravnosti gluhih v družbi
Pobuda za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo po prepričanju predsednika DZ Židana vodi k enakopravnosti gluhih in naglušnih v naši družbi. Po njegovih besedah, kot jih povzemajo v DZ, so jo predstavniki zveze izpostavili ravno v pravem času. V času, ko se ponovno bolj zavedamo, da nas kot narod ohranja spoštovanje do našega jezika in kulture. Zagotovil jim je podporo, ob tem pa opozoril, da pobuda potrebuje tudi širok javen, družbeni konsenz.
Po besedah predstavnikov zveze so poslanske skupine naklonjene pobudi. Židan je zato predlagal, da naj bo vložena kot skupna pobuda vseh poslank in poslancev, in sicer z željo, da so prvopodpisani pod pobudo vodje poslanskih skupin. Potrebna je čim širša podpora, saj je postopek spremembe ustave dolgotrajen in zapleten, je spomnil in napovedal, da bo o tem na prvem delovnem sestanku seznanil vodje poslanskih skupin. Glede na dogovor poslanskih skupin, da bo vodenje ustavne komisije v tem mandatu prevzela največja poslanska skupina, pa naj bi posebej govoril tudi z vodjo poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem.
Kratek prelet zgodovine
Dan slovenskega znakovnega jezika je na predlog zveze društev gluhih in naglušnih ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razglasila vlada, prvič pa so ga obeležili leta 2014. Vsako leto ga obeležujejo 14. novembra, to je na dan, ko je bil leta 2002 uveljavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je komunikacijo s kretnjami prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.
STA / V. R.
