V torek, 17. aprila ob 17. uri, vabljeni na predstavitev knjige o Minki Skaberne, pobudnici in ustanoviteljici knjižnice za slepe. Pogovor bo vodila Tina Košir, potekal pa bo v Atriju ZRC v Ljubljani.
Minka Skaberne je ime, ki je bilo večini Slovencev še do nedavnega povsem neznano. Požrtvovalni, vztrajni, drzni in pogumni gospe, zaradi katere lahko slepi na Slovenskem že malce več kot stoletje berejo knjige v brajici, je bilo končno izkazanega nekaj spoštovanja z izidom monografije z naslovom Minka Skaberne (1882–1965), ki predstavlja življenje in delo pobudnice in ustanoviteljice prve knjižnice za slepe pri nas. Ta letos praznuje že častitljivo stoto obletnico delovanja.
Na pogovoru bodo sodelovali: urednici knjige Petra Testen in Saša Istenič Poljak iz ZRC SAZU, Aksinja Kermauner, tiflopedagoginja in pisateljica, Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in Irena Selišnik ,zgodovinarka. Pogovor bo povezovala Tina Košir.
Kdo je bila Minka Skaberne?
Minka Skaberne se je rodila v Kranju in se vpisala na učiteljišče – to je bila namreč najvišja stopnja izobrazbe, ki je bila ženskam tedaj dosegljiva. O poteku njene nadaljnje pedagoške kariere je odločil pet tednov trajajoči tečaj za poučevanje slepih, ki se ga je leta 1911 udeležila na Dunaju. Ko je malo pred koncem prve svetovne vojne v Gradcu obiskala slovenske vojake, ki so izgubili vid, je bržčas že vedela, kaj slepi najbolj potrebujejo. Marca 1918 je ustanovila prvo slovensko knjižnico za slepe in s pomočjo več kot sto prostovoljk poskrbela za prepis v brajico – na roko! – 60 literarnih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
Monografija Minka Skabernè (1882–1965). Pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe
»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« To je citat Minke Skabernè (1882–1965), pobudnice in ustanoviteljice prve slovenske knjižnice za slepe, ki ponazarja njeno vseživljenjsko prostovoljno delo. Monografija s postavljanjem Minkinega življenja in dela v zgodovinski kontekst ustrezno ovrednoti njen prispevek k skrbi za slepe in njeno vlogo v razvoju njihovega izobraževanja. Ob preglednih študijah o njenem šolanju in službovanju (Tatjana Hojan), vlogi v razvoju skrbi za slepe na Slovenskem (Aleksandra Serše) in delu za knjižnico slepih (Petra Testen), ki jih uokvirjata pregled ženskega gibanja in dobrodelnosti na prelomu stoletja (Irena Selišnik) ter oris rodbine Skaberne (Tone Smolej), so v knjigi ponatisnjena tudi Minkina temeljna besedila, s katerimi je tvorno vplivala na ustanovitev Zavoda za slepe v Ljubljani in orala ledino v razvoju skrbstva za slepe na Slovenskem. Zbrano slikovno gradivo Minko Skaberne umešča v krog družine, sodelavcev in prijateljev. Knjiga je izšla ob 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih, ki v priznanje njenih prizadevanj za to ranljivo skupino nosi njeno ime.
Več o Minki Skaberne boste lahko izvedeli na pogovoru, ki bo 17. aprila ob 17. uri v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani.
V. R.
