Predsednica DZ med drugim podpira idejo, da je treba znakovni jezik razširiti, ga implementirati tudi v področno zakonodajo in gluhim in naglušnim s tem omogočiti čim boljše udejstvovanje v javnem življenju.
Urška Klakočar Zupančič je v izjavi izrazila zadovoljstvo, da je bila slovenska ustava junija 2021 dopolnjena z določbo, da imajo gluhi in naglušni pravico do znakovnega jezika. Po njenem mnenju je treba znakovni jezik uvesti tudi v šole, kjer se šolajo gluhi in naglušni, prav tako v domove za ostarele. Obenem podpira tudi idejo, da bi bili gluhim in naglušnim televizijski progami bolj dostopni s sprotnimi podnapisi.
Vpogled v problematiko gluhih in naglušnih
"Današnji pogovor mi je podal poglobljen vpogled v problematiko gluhih in naglušnih, s katerimi se vsi srečujemo, saj postaja naglušnost ena poglavitnih poklicnih bolezni, tudi bolezni našega časa, ko se nam s starostjo sluh slabša," je opozorila. Želi, da bodo v tem mandatu naslovili te teme, in da "ustavno določilo ne ostane le beseda na papirju, temveč se dejansko implementira čim bolj široko".
Predstavniki zveze so na pogovoru izpostavili predvsem problematiko dostopnosti. Po besedah sekretarja zveze Matjaža Juharta je v Sloveniji približno 200.000 oseb z izgubo sluha in okoli 1500 gluhih. "Medtem, ko je za gluhe z znakovnim jezikom kar dobro poskrbljeno glede dostopnosti, pa je dostopnost za naglušne osebe še vedno razmeroma šibka," je povedal. Kot je dejal v izjavi, so se na tem področju s predsednico DZ dotaknili tudi možnosti, da bi bile v prihodnosti nekatere seje DZ dostopne tudi gluhim in naglušnim.
Za vso podporo so Klakočar Zupančičevi predstavniki zveze zelo hvaležni. Podpirajo jo pri njenih napovedih, predvsem glede urejanja poklicne bolezni in urejanja starajoče se družbe z izgubo sluha. "Prejeli smo izjemno spodbudne spremembe, da se ustavna sprememba implementira z razvojem slovenskega znakovnega jezika, ki bi ga država financirala," je pohvalil Juhart.
