Maja Zovko Stele je defektologinja in magistrica znanosti s področja socialne pedagogike. Na področju oseb s posebnimi potrebami dela že več kot 15 let, je pa tudi ena od treh koordinatoric projekta Prehod mladih.
Prehod mladih je projekt, katerega cilj je reševanje problematike visokega deleža nezaposlenih oseb s posebnimi potrebami, z Majo Zovko Stele pa smo govorili o osnovnih ciljih projekta, težavah, s katerimi se soočajo pri prehodu mladih oseb s posebnimi potrebami na trg dela, in prihodnosti tovrstnega delovanja.
Kako je prišlo do projekta in kakšno je bilo stanje na področju zaposlovanja mladih oseb s posebnimi potrebami pred začetkom projekta?
Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije se že vrsto let srečujemo s težavami zaradi pomanjkanja povezovalnega člena med sistemom šolanja s sistemom zaposlovanja. Mladi s posebnimi potrebami, ki zapuščajo šolski sistem, znotraj katerega so imeli vso potrebno podporo in pomoč, prihajajo v sistem zaposlovanja, kjer pa veljajo druga pravila in so marsikdaj prepuščeni sami sebi. Veliko se jih sploh ne prijavi na Zavod RS za zaposlovanje. Tudi če se prijavijo na ZRSZ, se pogosto zgodi, da njihove posebne potrebe niso pravočasno prepoznane, predvsem če gre za nevidne primanjkljaje, na katere mladi ne opozorijo. Posledično jim ni nudena ustrezna podpora. Zato je pri njih dolgotrajna brezposelnost še posebej izrazita. V času brezposelnosti marsikdaj pride do sekundarnih težav, predvsem na področju duševnega zdravja. Mladi prav tako v času brezposelnosti izgubljajo delovni potencial in usvojena znanja ter delovne navade. Posledično postanejo še težje zaposljivi. Zato je nujno potrebno tem mladim ustrezno podporo in pomoč nuditi že med šolanjem in jim pomagati pri prehodu v prvo zaposlitev. Ta prehod je zelo zahteven za vse mlade, za mlade s posebnimi potrebami pa še posebej. Če se pa zavedamo tega, da je mladih s posebnimi potrebami, za katere se predvideva, da bodo imeli pri zaposlovanju več težav, ki prihajajo na trg dela, približno 900 do 1000 na leto, vidimo, da gre za obsežen družbeni problem.
Na te potrebe se je odzvalo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je leta 2017 objavilo javni razpis Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela, ki ga od 2018 izvajamo projektni partnerji, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije v RS. Projekt Prehod mladih, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada, se vse bolj uveljavlja kot povezovalni člen med sistemom šolanja in sistemom zaposlovanja, znotraj katerega mladim s posebnimi potrebami nudimo vso potrebno podporo in pomoč.
Kako ste se pripravili na projekt? Kakšni so bili rezultati analiz?
Pred začetkom projekta smo opravili različne analize, ki so pokazale na nujnost rešitve tega problema. V poglobljeni analizi, ki smo jih na Združenju izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji opravili pred pričetkom projekta Prehod mladih (Destovnik, Dolinšek Pernovšek in Tabaj, 2016), smo ugotavljali, da za uspešen prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela manjka povezovalni člen med sistemom šolstva in sistemom zaposlovanja. Ugotavljali smo tudi, da če tega vmesnega povezovalnega člena ni, marsikdaj pride do tega, da se mlada oseba po zaključku šolanja izgubi med različnimi institucijami in sistemi. Zato je nujno potrebno, kar priporoča tudi Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, z aktivnostmi v smeri zaposlitve začeti že v času vključenosti v izobraževalno ustanovo.
V različnih evropskih državah obstajajo primeri dobre prakse prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela, ki smo jih podrobno analizirali. Tudi na področju Slovenije je bilo izvedenih nekaj projektov, namenjenih lažjemu prehodu mladih s posebnimi potrebami na trg dela. V enem od njih, projektu Prehod, sofinanciranem s strani Republike Slovenije in Evropskega socialnega sklada, se je v obdobju 2010-2013 za strokovno delo na področju prehoda mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela v Sloveniji usposobilo 15 svetovalcev. V preteklih projektih je bilo v sodelujočih regijah razvito odlično sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, delodajalci in njihovimi asociacijami, lokalnimi skupnostmi, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, starši in tako dalje.
Iz preteklih projektov pridobljene izkušnje ter tudi izkušnje drugih evropskih držav so bile podlaga za bolj sistematično reševanje tovrstne problematike in za nastanek pilotnega projekta Prehod mladih.
Kakšni so osnovni cilji projekta?
Projekt Prehod mladih je namenjen iskanju in razvijanju rešitev za uspešen prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela in je njegov glavni cilj zapolniti vrzel med šolskim sistemom in sistemom zaposlovanja. Projektne aktivnosti sledijo tudi cilju spodbujanja socialne vključenosti mladih s posebnimi potrebami, cilju pridobivanju kompetenc, ki so pomembne za vključevanje na trg dela ter cilju ozaveščanja delodajalcev in motiviranja le teh za zaposlovanje mladih s posebnimi potrebami.
Kako izgleda sodelovanje na eni strani z mladimi s posebnimi potrebami in na drugi z delodajalci?
V projekt se vključujejo mladi s posebnimi potrebami, ki so stari do 29 let in imajo na podlagi odločbe Zavoda RS za šolstvo opredeljene motnje v duševnem razvoju, slepoto in slabovidnost oziroma okvaro vidne funkcije, gluhoto in naglušnost, govorno-jezikovne motnje, gibalno oviranost, dolgotrajno bolezen, avtistične motnje ali čustvene in vedenjske motnje.
Znotraj projekta izvajamo različne aktivnosti, s katerimi se mladim s posebnimi potrebami bolj sistematično omogoča čim bolj enake možnosti za vključevanje na trg dela in s tem socialna vključenost.
Za vsako vključeno osebo skupaj z njo oblikujemo individualni načrt prehoda. Gre za ključni dokument za izvajanje prehoda, katerega namen je načrtovanje in vodenje procesa prehoda na ravni posameznika. Na podlagi individualnega načrta in v njem opredeljenih ciljev delamo na motiviranju, opolnomočenju in spremljanju mladih pri aktivnem prehodu. Pri tem je izredno pomembno naše sodelovanje s številni deležniki: od staršev in šol do zdravstvenih ustanov, centrov za socialno delo, različnih društev in drugih organizacij pa seveda tudi delodajalcev.
Vsebine, ki jih nudimo mladim, so vedno individualno zastavljene in odvisne predvsem od potreb vsakega posameznika. Mladi s posebnimi potrebami potrebujejo veliko podpore pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju ter o poklicni poti. Pomagamo jim pri spoznavanju sebe, svojih interesov, lastnosti, sposobnosti ter tudi omejitev. Prav tako jim pomagamo pri spoznavanju priložnosti z nudenjem informacij o šolah in fakultetah, o poklicih, o trgu dela ter o možnostih za zaposlitev za mlade s posebnimi potrebami.
Sodelovanje z delodajalci je zelo pomembna vsebina našega dela. Z njimi sodelujemo z namenom delovnega preizkusa za mlade osebe, opravljanja šolske oziroma študijske prakse, usposabljanja in razvijanja možnosti za zaposlitev mlade osebe s posebnimi potrebami. Mladim pogosto omogočamo tudi oglede delovnih mest pri različnih delodajalcih, saj si na tak način lažje predstavljajo, kaj določeno delo vsebuje in se lažje odločajo o nadaljnji poklicni poti. Ves čas trajanja projekta projektni partnerji ustvarjamo mrežo delodajalcev, ki so motivirani za usposabljanje in zaposlovanje mladih s posebnimi potrebami ter tako njim kot tudi mladim nudimo ustrezno strokovno podporo in tudi pomoč pri vzpostavljanju primernih delovnih razmer in morebitnih prilagoditev delovnega mesta.
Projekt vključuje večje število strokovnih delavcev. Kako poteka koordinacija? Ali se bo projekt na tej ravni v prihodnje še širil?
Ker projekt izvajajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, je v projektu kot tudi v sami zaposlitveni rehabilitaciji zagotovljena regijska pokritost. Tako v projektu trenutno sodeluje 39 strokovnih delavcev, ki delajo z mladimi na področju cele Slovenije. Mladi, ki se vključujejo v projekt, prihajajo iz vzgojno-izobraževalnih ustanov iz cele Slovenije, prav tako se vključujejo tudi mladi, ki zaradi različnih razlogov niso več v sistemu šolanja in tudi ne še v sistemu zaposlovanja. Koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS (ZIZRS), kjer smo zaposlene tudi 3 koordinatorice projekta. Koordinatorice skrbimo za nemoten potek projekta ter za vse aktivnosti, ki potekajo ob samem delu z mladimi, kot so promocijske aktivnosti, stalna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev, sodelovanje s predstavniki strokovnih institucij in državnih organov in podobno. Širjenje projekta v smislu povečanega števila strokovnih delavcev zaenkrat ni predvideno, naša glavna skrb je kontinuirano izvajanje naših storitev tudi po zaključku projekta, saj se je izkazalo, da je projekt še kako pomemben in v našem prostoru nujno potreben.
Kakšni so odzivi mladih oseb s posebnimi potrebami in kakšne so njihove želje?
Odzivi mladih, ki so vključeni v projekt, so zelo pozitivni. Pri sebi ugotavljajo pomembne spremembe in se večinoma z veseljem vključujejo v aktivnosti. Njihove želje pa so predvsem, da bi imeli kljub svojim omejitvam enake priložnosti kot njihovi vrstniki. Ravno to je tudi cilj projekta: mladim nuditi toliko podpore, da jim omogočimo čim bolj enakovredna izhodišča in možnosti za nadaljnji karierni razvoj.
Kakšne so možnosti mladih oseb s posebnimi potrebami, če denimo ne uspejo najti zaposlitve. Kako jim pomagate v tem primeru?
Več kot 60 odstotkov mladih ob vključitvi v projekt obiskuje osnovno šolo oziroma osnovno šolo s prilagojenim programom. Zato je tudi delež mladih, ki se ob odhodu iz programa takoj zaposlijo, manjši. Veliko več je mladih, ki jim na tej poti pomagamo tako, da skupaj z njimi poiščemo ustrezne programe za nadaljevanje šolanja. Naši strokovni delavci veliko delajo na karierni orientaciji mladih s posebnimi potrebami, predstavljamo jim možnosti, ki so na voljo, različne programe, v katere se lahko vključujejo. Ozaveščamo jih tudi o tem, kakšne imajo možnosti na trgu dela kot osebe s posebnimi potrebami, predvsem z vidika različnih oblik zaposlovanja ter različnih prednosti, ki jih ob zaposlitvi lahko koristijo oni ali pa delodajalci. Velikokrat z mladimi delamo na tem, da bodisi oni ali pa njihovi starši sprejmejo omejitve mlade osebe in sprejmejo, da obstajajo tudi drugačne poti do zaposlitve.
Seveda pa so naši strokovni delavci najbolj zadovoljni takrat, ko dobimo ustreznega delodajalca, ki sprejme mlado osebo zaradi njenih prednosti, znanj in kompetenc, ob tem pa upošteva tudi vse prilagoditve, ki so pomembne, da oseba kar se da uspešno in tudi varno opravlja delo.
Koliko mladih oseb s posebnimi potrebami je vključenih v projekt? Kateri od njih najtežje najdejo zaposlitev?
V projekt je vključeno nekaj več kot 1800, naš cilj pa je do konca projekta vključiti 2100 mladih. Glede na dosedanje rezultate in potrebe na terenu verjamemo, da nam bo to uspelo.
Na splošno opažamo, da najtežje najdejo zaposlitev mladi in tudi odrasli s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju ali pa težave na področju duševnega zdravja. Žal je s tema skupinama povezanih največ predsodkov in stereotipov. In ravno predsodki so tisti, zaradi katerih imajo tudi delodajalci najbolj odklonilna stališča do zaposlovanja oseb iz teh skupin. Pri tem opažamo, kar potrjujejo tudi številne raziskave, da celo državna politika, ki z zakoni podpira zaposlovanje invalidov, ne more bistveno vplivati na njihovo dejansko zaposljivost, če delodajalci temu niso naklonjeni. Prav stališča delodajalcev do oseb s posebnimi potrebami so ključnega pomena pri njihovem zaposlovanju.
Koliko delodajalcev vključuje projekt in kakšni so odzivi delodajalcev na projekt?
V projektu sodeluje več kot 200 delodajalcev z različnimi nameni. Nekateri mladim nudijo možnosti ogledov delovnih mest, nekateri sodelujejo pri izvajanju študijskih ali pa šolskih praks, nekateri mladim nudijo možnosti za usposabljanja ali pa tudi za zaposlitev. Odzivi delodajalcev so večinoma zelo pozitivni. Pri delu z delodajalci opažamo, da se delodajalci velikokrat za zaposlitev oseb s posebnimi potrebami ne odločajo zaradi strahu. Skrbi jih, ali bodo znali delati z osebo, kako bodo prilagodili delovni proces, kako se bodo na mlade odzvali drugi zaposleni. Ko pa imajo pri tem strokovno podporo z naše strani, je vse skupaj veliko lažje.
Naši strokovni delavci že od začetka pomagajo tako delodajalcu kot tudi mladi osebi. Delodajalcu predstavijo mlado osebo, njene prednosti in tudi omejitve. Z delodajalci veliko delajo tudi na področju prilagoditev delovnega mesta, pri čemer sodelujejo z ekipami zaposlitvene rehabilitacije. Predstavljamo jim različne ugodnosti, do katerih so lahko upravičeni pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami in jim pomagajo pri različnih postopkih. Vse to je delodajalcem v veliko pomoč, saj lahko dobijo vso potrebno podporo pri vključevanju osebe s posebnimi potrebami v delo in v kolektiv.
Kako menite, da bi lahko še bolje ozavestili delodajalce glede zaposlovanja mladih oseb s posebnimi potrebami?
Predvsem je potrebno, da tudi v širši javnosti čim več govorimo o osebah s posebnimi potrebami in njihovem zaposlovanju. Potrebno je čim več predstavljati primere dobre prakse, zgodbe uspešnih ljudi, ki so se kljub posebnim potrebam zaposlili in so pri delu uspešni. Prav tako je treba delodajalce ozaveščati o vseh ugodnostih, ki jih lahko koristijo pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, saj opažamo, da delodajalci o tem niso dovolj informirani.
Predvsem pa je treba vedno izhajati iz sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo osebe s posebnimi potrebami, in iz tega, kaj lahko z lastnim delom ponudijo delodajalcu in tudi širši družbi, in ne le iz tega, kaj potrebujejo za enakovredno vključevanje. To je prvi in tudi glavni pogoj za učinkovito zaposlovanje (mladih) oseb s posebnimi potrebami.
Kakšne so perspektive projekta za prihodnost?
Perspektive za naprej so še negotove in to nas zelo skrbi. Znotraj projekta smo namreč od leta 2018 vzpostavili odličen sistem, ki dobro deluje. Na terenu zaznavamo velike potrebe po reševanju problema, ki ga naslavljamo, torej prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Imamo tudi visoko specializiran kader, 39 strokovnih delavcev, ki odlično opravljajo svoje delo. Tudi šole so od začetnega nezaupanja zdaj že večinoma odlično sprejele projekt in računajo na našo podporo in pomoč tudi v prihodnje. Zato si ne predstavljamo, da bi se projekt 31. avgusta 2022 zaključil. Sicer je naš projekt predviden že v novi finančni perspektivi, kar naj bi nam zagotovilo ponovno vzpostavitev projekta, vendar se na žalost ne ve, kdaj se bo ta začela izvajati. Menimo pa, da si večjega premora med izvajanjem dveh zaporednih projektov ne smemo privoščiti.
Kakšne so vaše želje za prihodnost, kako bi lahko področje zaposlovanja mladih oseb s posebnimi potrebami uredili na sistemski ali državni ravni in kako bi lahko država še bolj pripomogla na tem področju?
Naš glavni cilj je storitve prehoda mladih, ki jih zdaj pilotno preverjamo, umestiti v sistem zaposlitvene rehabilitacije. S tem bi omogočili sistemsko in celovito ureditev problema prehoda mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela. Prav tako bi le sistemska ureditev na državni ravni vsem mladim omogočila možnost za pridobitev prepotrebne podpore in pomoči.
Ponovni projekt v sklopu nove finančne perspektive bi sicer začasno rešil ta problem, saj bi naše delo še naprej opravljali znotraj novega projekta. Menimo pa, da projekt ne more biti rešitev za tako kompleksen problem. Znotraj obstoječega pilotnega projekta smo že zdaj dokazali, kako pomembno delo opravljamo, zato smo že večkrat opozorili, da je treba čim prej preverjene storitve umestiti v sistem zaposlitvene rehabilitacije in s tem mladim s posebnimi potrebami zagotoviti kontinuirano pomoč pri prehodu na trg dela.