Največ možnosti zanjo imajo v strelski ekipi, ki je že v preteklosti dosegala odlične rezultate.
V ekipi sicer medalje nihče na napoveduje na glas, prav tako nihče ne pričakuje, da bi jo morali dobiti prav strelci. A že statistika kaže, da možnosti za to so. Nenazadnje sta v ekipi za Tokio 2020 dva strelca, ki imata bogato zbirko medalj z vseh velikih tekmovanj. Med njimi tudi paraolimpijskih iger; Franček Gorazd Tiršek je na igrah tako leta 2012 v Londonu kot 2016 v Riu v svoji najboljši disciplini pristreljal srebrno medaljo. Izkušeni Franc Pinter pa ima v bogati zbirki medalj tudi štiri paraolimpijske, zadnjo iz leta 2008.
68-letni Pinter že na osmih paraolimpijskih igrah
Pinter bo sicer v slovenski reprezentanci na Japonskem že kar veteran. Čaka ga osmi nastop na paraolimpijskih igrah, po katerem pa se spogleduje tudi s koncem sicer zelo dolge in uspešne športne poti.
"Koronski čas je, tribune bodo prazne. A moramo gledati pozitivno, športniki moramo gledati na rezultat. Upam, da bo tudi ta prišel, čeprav sem kot neke vrste veteran na svojih osmih paraolimpijskih igrah. Če bo sreča tudi na tekmi, rezultat ne bo izostal. Mogoče pa bom, ne vem, kako bo z zdravjem, v Tokiu tudi končal športno pot," je posebne igre v Tokiu napovedal najizkušenejši član ekipe Franc Pinter.
"Moja pričakovanja so, ker so že kvalifikacije v strelstvu zelo močne, vsaj finale. Ta bi po mojih načrtih moral biti. Tam pa se lahko zgodi vse. Po rezultatih na treningih sem lahko zelo konkurenčen, a je veliko odvisno od dnevne forme. Pustimo se presenetiti. Upam, da tudi moja leta ne bodo ovira, če delaš s srcem, se še kaj da narediti," še pravi Pinter.
Strelec Tiršek se bo boril za tretje zaporedno odličje
Nosilec srebra iz Ria 2016 Franček Gorazd Tiršek pred začetkom tekmovanj razmišlja takole: "Vsak športnik tekmuje za to, da dosega čim boljše rezultate. Za to se dela, se odreka ... Predpogoj pa je, da delaš pošteno in da si umirjen in osredotočen. Upam na najboljše, treningi so bili odlični, delo je potekalo vestno in upam na najboljše."
Poznalo se bo tudi pomanjkanje tekmovanj: "Leta 2019 smo nazadnje nastopili na SP v Sydneyju. To je velika vrzel, ni dobro, če športnik izgubi tekmovalni ritem. A z izkušnjami, ki sem si jih pridobil v svoji karieri, upam, da bom te dejavnike odmislil in da se bom osredotočil na svoj nastop ter oddelal po najboljših močeh," dodaja 46-letnik iz Gornjega Grada.
Tudi Tiršek se zaveda, da bodo tokijske igre nekaj posebnega zaradi strogih ukrepov, a se zaradi tega ne vznemirja. "O posebnostih ne razmišljam. Pogoji so za vse enaki, temu se je treba prilagoditi. Osredotočiti se je treba nase, na svoje nastope in se potruditi po najboljših močeh."
Na paraolimpijskih igrah bo slovenski predstavnik v atletiki Henrik Plank, ki že ima izkušnje s takšnih tekmovanj.
Za atleta, ki je tik pred igrami dopolnil 47 let, bo ta paraolimpijski nastop tretji po letih 2008 in 2012, tokrat bo tekmoval samo v metu diska. "Počutje je v redu, naredili smo vse, kar smo si zadali. Zdaj pa samo hrabro naprej." O pričakovanjih je bil pred igrami še zadržan, je pa poudaril, da je spremljal tudi nastop Kristjana Čeha na OI na Japonskem: "Spremljal sem najbolj Čeha, kaj bo naredil. Navdušil me je, tudi sam imam grenak priokus, da se mu je to primerilo. Upam, da bom tudi sam naredil podoben met. Gledam ga tudi po posnetkih, z enim mi je tudi pomagal, ker mi nekako ni šlo. Zdaj bomo to skušali izpiliti, da bo šlo na tekmovanju, kar se da najbolje," pred začetkom tekmovanj pravi Henrik Plank.
Med predstavniki slovenske reprezentance paraolimpijskih igrah v Tokiu, ki se začenjajo jutri, 24. avgusta, je tudi Dejan Fabčič.
Po eni strani je izkušen parašportnik, saj bodo igre na Japonskem že njegove tretje, po drugi pa neke vrste novinec. Letos bo namreč nastopil v lokostrelstvu, kar bo že njegova tretja športna panoga na največjem tekmovanju športnikov invalidov.
"Tudi meni se zdi to neverjetno. Še pred enim letom, če bi mi kdo rekel, da bom nastopil v lokostrelstvu v Tokiu, bi rekel, da z njim ni vse v redu. A potem, ko sem nekako končal kariero parakajakaša in smo bili med korono doma, sem si izdelal tarčo. Tehnika pri lokostrelstvu je ključnega pomena, poleg moči, ki sem jo imel iz prejšnjih športov, ter glave, ki mora biti na pravem mestu. To pa bom videl v Tokiu, kako bo delovalo," o svoji razgibani športni poti pravi Fabčič.
Fabčič, ki je po poklicu zdravnik, je zelo zanimiva športna osebnost. Njegov nastop v Toku bo tretji na paraolimpijskih igrah. Marsikateri udeleženec iger na Japonskem ga po tej plati sicer prehiteva, vendar je Fabčič verjetno eden zelo redkih, ki se bodo letos preizkusili v tretji športni panogi.
"V Tokio sem se uvrstil skozi šivankino uho. Nekdo ima z menoj neke namene, da mi je to omogočil. Z veseljem bom predstavljal Slovenijo po najboljših močeh," pravi Fabčič.
S svojimi izkušnjami se tudi zaveda, da bodo letošnje igre precej drugačne: "Pripravili smo se nanje, tudi na to, da ne bo gledalcev. Bodo drugačne kot v Pekingu in Riu. A globalno je to tako velik dogodek, da smo veseli, da sploh gremo. Bomo pa lahko pripovedovali vnukom, da smo bili na enih zelo posebnih igrah," še dodaja Fabčič.
Na paraolimpijskih igrah pa bodo prvič nastopili trije izmed sedmerice slovenske ekipe: plavalec Tim Žnidaršič Svenšek, namiznoteniški igralec Luka Trtnik in kolesar Anej Doplihar.
"Olimpijske igre so, skušam biti čim bolj miren in zbran. Ampak to je največji turnir mojega življenja, več ni možno. Vzhičenost je velika, hočem pa ostati miren, da bom čim bolje igral," je mešane občutke in pričakovanja opisal Trtnik in dodal: "Vsi bomo šli tja zmagat, čeprav so to moje prve olimpijske igre, moraš biti tekmovalen in se potruditi po najboljših močeh." Trtnik do zadnjega ni vedel, ali bo nastopil v Tokiu ali ne. Nazadnje mu je pot omogočilo posebno vabilo, ki so ga pri prirediteljih zanj dobili v slovenski krovni zvezi za šport invalidov.
Na podoben način, z vabilom prirediteljev, se je na igre uvrstil tudi plavalec Tim Žnidaršič Svenšek. Priznava, da je pred prvencem na tako velikem tekmovanju čutil precej športne nervoze: "Čutim neko napetost. A do tja je še nekaj časa, lahko se še veliko zgodi. Zadnja dva meseca smo delali na polno, potem bomo povečevali intenzivnost in manjšali razdalje, tako da bomo pred nastopom dosegli večjo hitrost in večjo frekvenco udarcev."
Mladi plavalec se zaveda, da ga v ostri konkurenci čakajo težke preizkušnje. "Na paraolimpijskih igrah bo konkurenca še trikrat večja. Tam bo sama elita, vsi najboljši plavalci. V moji kategoriji je konkurenca zelo velika, vsi imajo zelo dobre rezultate," pravi Žnidaršič Svenšek. A vsaj z eno podrobnostjo se 17-letniku ne bo treba ukvarjati. Izkusil bo prve igre po posebnem režimu brez primerjave s prejšnjimi. Zanj bo to morda celo prednost: "Vse je odvisno od posameznika. Nekateri potrebujejo spodbudo, druge pa ta spodbuda uniči, ker so preveč nervozni in ne naredijo svojega najboljšega nastopa. Meni bo na nek način všeč, da bo gledalcev čim manj, saj se bom lahko bolj sprostil in užival, ko bom tekmoval."
Za Aneja Dopliharja je bilo koronsko obdobje zadnjega leta in pol, ki je večini športnikov prekrižalo načrte, pravzaprav kar dobrodošlo. Če bi bile igre po prvotnih načrtih lani, se nanje verjetno ne bi uvrstil, prestavitev mu je omogočila več treningov in na koncu zanj uspešen preboj na veliko tekmovanje: "Korona je bila zame vse prej kot dobrodošla. Tekmovanja so se popolnoma ustavila, lani sem odpeljal samo eno tekmo. A sem tudi na njej videl napredek, tako da sem dobil motivacijo. Garal sem, treniral, načrt treningov se je nenehno spreminjal. A po drugi strani vem, da če ne bi bilo korone, ne bi bil v Tokiu. Hvala koroni po tej strani, ker mi je omogočila eno leto več treningov, tako da mi je uspelo izboriti si mesto na igrah."
"Takšno priložnost, sploh tako veliko, je treba zagrabiti z obema rokama. Na vsakem treningu sem garal, nekako je bila misel tudi pri Tokiu. Uspelo mi je to doseči, v Tokio pa grem predvsem po dobre izkušnje oziroma da bom videl, kako tekmovanje poteka. V Parizu 2024 pa bi resno napadel medalje," je dodal.