28. maj je mednarodni dan lažjega jezika oz. lahkega branja. Ta dan so države in organizacije po vsem svetu začele praznovati, da bi ljudi ozaveščale o konceptu lažjega jezika ter poudarile, kako pomembno je lahko branje za ljudi, ki imajo težave pri branju in razumevanju.
Mednarodni dan lažjega jezika je bil določen v okviru dogodka EASIT Multiplier Event 3 – Towards a better Understanding (slo. ''EASIT Multiplikacijski dogodek 3 - K boljšemu razumevanju''), februarja 2020 v Nemčiji, pri katerem sta sodelovali tudi slovenski organizaciji Zavod RISA in RTV Slovenija.
28. maj je bil izbran zaradi tega, ker je bil na ta dan podpisan ustanovni dokument organizacije Inclusion Europe. Inclusion Europe deluje za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi ter zagotavlja, da imamo ljudje enake pravice. Inclusion Europe je prva pravila za lahko branje v številnih evropskih jezikih objavila leta 1998.
Mednarodni dan lažjega jezika se je prvič odvil 28. maja 2020. Za začetek so študenti Raziskovalnega centra za lažjo nemščino Univerze v Hildesheimu pripravili videoposnetek, na katerem ljudje iz različnih držav v svojih maternih jezikih rečejo ''Mednarodni dan lažjega jezika''. Videoposnetek je naletel na odličen odziv in bil pogosto deljen na družabnih omrežjih.
"Menim, da se moramo vedno zavedati, komu kaj sporočamo in vsebine prilagajati njihovemu razumevanju."
Po besedah Varuha človekih pravic RS, se je prepoznavnost lahkega branja v slovenskem prostoru razmahnila v zadnjih nekaj letih: "Prve publikacije z lažje berljivimi besedili pa so sicer pričele nastajati na prelomu tisočletja. Glede na to, da sem specialni pedagog in sem 30 let delal z osebami z motnjami v duševnem razvoju, sem moral vsebine prilagajati tako, da so bile razumljene vsakemu posamezniku. Menim, da se moramo vedno zavedati, komu kaj sporočamo in vsebine prilagajati njihovemu razumevanju."
Lahko branje tako samoumevno kot nizki robniki pločnikov za gibalno ovirane
Svetina pravi: "Pričakujem, da se bo koncept lahkega branja postopoma razširil v vse sfere življenja in postal tako samoumeven, kot so sčasoma postali nizki robniki pločnikov za gibalno ovirane. Pot do tja je pričakovano dolga, vendar je treba narediti vse, da se skrajša. Nujno je, da smo pri snovanju različnih politik pozorni na potrebe slehernika. O tem, da so dostopne informacije človekova pravica moramo biti poučeni vsi, k temu prispevajo tudi mediji, uradniki v različnih institucijah pa bi lahko za začetek vsaj najpomembnejše osnovne informacije prilagodili tudi v lahko branje."
Vsaj četrtina prebivalstva potrebuje lahko branje
Po besedah Varuha človekovih pravic RS v Sloveniji vsaj dobra četrtina prebivalstva ali več kot pol milijona ljudi po mednarodni raziskavi, ki je merila raven spretnosti prebivalstva, potrebuje lahko branje: "Lahko branje ali lažji jezik tako ni rezerviran izključno za ljudi s posebnimi potrebami, ampak tudi za vse druge, ki imajo težave pri branju, razumevanju in delu z besedili. Nenazadnje je lahko branje tudi smiselno za ljudi, ki pridejo v Slovenijo in ne poznajo jezika in njegove strukture."
Varuh človekovih pravic RS je tudi ambasador lahkega branje
Svetina pravi: "Ambasador sem postal prav zato, ker menim, da morajo biti potrebe slehernika v naši družbi nagovorjene kar se da kakovostno. Ne samo, da je to osnova humanosti, z dostopnimi in razumljivimi informacijami uresničujemo tudi pravice invalidov, ki so jasno zapisane v Konvenciji o pravicah invalidov. To je naša dolžnost."
Poslanica Varuha človekovih pravic ob mednarodnem dnevu lahkega branja nosi naslov Informacije morajo biti razumljive
Poslanica je zapisana v tehniki lahkega branja:
Vsako leto 28. maja praznujemo
svetovni dan lahkega branja.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je
ambasador lahkega branja.
Ambasador je oseba, ki jo ljudje poznajo
in poslušajo, ko kaj sporoča.
Ambasadorji lahkega branja
ljudem predstavijo lahko branje.
Varuh se zavzema,
da ljudje dobijo informacije,
ki jih razumejo.
Zato je varuh ob svetovnem dnevu lahkega branja
pripravil sporočilo za tiste,
ki lahkega branja ne poznajo
in še ne uporabljajo.
V sporočilu piše,
da so informacije v lahkem branju
človekova pravica.
Ta človekova pravica je zapisana v
Konvenciji o pravicah invalidov.
Invalidi so tudi nekateri ljudje,
ki zaradi oviranosti težje razumejo
napisane, narisane ali posnete informacije.
Konvencija pomeni dogovor, pogodba.
V nadaljevanju ji bomo rekli Konvencija.
Vsi v Sloveniji moramo spoštovati Konvencijo.
V Konvenciji piše,
da morajo invalidi informacije dobiti in jih razumeti.
Takim informacijam rečemo lahko branje.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina želi,
da vsi zaposleni v uradnih institucijah
pripravljajo dostopne in razumljive informacije.
Uradne institucije so tiste,
v katerih zaposleni skrbijo za pravice ljudi.
Varuh pravi:
Če prebivalke in prebivalci Slovenije
razumemo informacije,
se lahko naučimo,
kako naj skrbimo za vse naše človekove pravice.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina vodi institucijo
z enakim imenom: Varuh človekovih pravic.
V nadaljevanju ji bomo rekli institucija Varuha.
Zaposleni v instituciji Varuha spoštujejo,
kar je zapisano v Konvenciji o pravicah invalidov.
Zato so pripravili
knjižico o instituciji Varuha v lahkem branju.
Knjižico so pripravili skupaj z Zavodom Risa.
V knjižici enostavno piše,
kaj lahko zaposleni v instituciji Varuha
naredijo in česa ne morejo narediti.
Bralke in bralci potem vedo,
kdaj lahko prosijo za pomoč
zaposlene v instituciji Varuha.
Varuh človekovih pravic Peter Svetine pričakuje,
da tudi zaposleni v drugih uradnih institucijah
spoštujejo Konvencijo o pravicah invalidov.
Varuh pravi:
Zaposleni v drugih uradnih institucijah
naj pomembne informacije
pripravljajo v lahkem branju.