Kot je v izjavi za medije pred sejo odbora DZ-ja, ki razpravlja o vladni politiki pri odpiranju šol, dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, bo posvetovalna skupina vlade o tem, kdaj gredo lahko otroci znova v šolo, razpravljala v sredo. Na podlagi njenega predloga pa bo vlada po napovedih ministrice odločala do konca tega tedna.
Takoj za otroki s posebnimi potrebami se bodo sicer v šolske klopi po vladnem načrtu najprej vrnili učenci prvega triletja osnovnih šol. Če bo vse potekalo idealno, naj bi bila večina otrok sicer znova v šolah do konca januarja, je napovedala ministrica.
Kot je pojasnila, skupaj z ministrstvom za zdravje zdaj pripravljajo dokončne protokole in informacije v povezavi s hitrim testiranjem na okužbo z novim koronavirusom. Prednostno se bodo 4. januarja testirali zaposleni v zavodih in osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami, za njimi pa tudi učitelji in drugi zaposleni, ki bodo izvajali izobraževanje v prvem triletju, je dejala.
"O testiranju učencev se ni nikoli razmišljalo"
Testiranja bodo po njenih navedbah izvedli s pomočjo mobilnih ekip, ki jih pripravi ministrstvo za zdravje, in sicer v šolah, tako da zaposlenim ne bo treba nikamor hoditi na testiranje. Prejeli bodo poziv na testiranje, ministrica pa verjame, da se bodo ustrezno odzvali. Po šolah so med zaposlenimi pretekli teden že povpraševali po interesu za testiranje in ugotovili, da jih je bilo zainteresiranih veliko več kot polovica, je pojasnila.
Če bodo interes za testiranje izrazili starši otrok, bodo to po ministričinih napovedih tudi omogočili, ne bo pa testiranje obvezno.
"O testiranju učencev kot pogoju za vstop v šolo se ni nikoli razmišljalo," je na popoldanski novinarski konferenci vlade poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Kustečeva je v nedeljo zvečer v oddaji Politično na TV Slovenija namreč omenila, da preučujejo tudi možnost testiranja za učence prve triade osnovnih šol.
Varno in trajno vračanje
Vračanje vseh učencev v šole mora biti po prepričanju Kustečeve varno in trajno, kar pomeni, da bodo po vrnitvi v šole tam tudi ostali. Vsi, torej zaposleni, otroci in starši, pa bodo morali po njenih besedah spoštovati vse epidemiološke ukrepe in slediti smernicam strokovnega pedagoškega dela. Zaposleni pa bodo morali slediti tudi priporočilom za izvajanje hitrih testov.
Šole so že pred časom prejele temeljne okrožnice glede varnega vračanja v šolske klopi, dodatne okrožnice, povezane z izvedbo hitrega testiranja, pa bodo dobile danes, je še povedala ministrica.
Opozicija: Stihijski ukrepi brez načrtov
Parlamentarni odbor za izobraževanje je razpravljal o ravnanju šolske politike ob zapiranju šol. Med drugim je na predlog opozicije vlado pozval, naj pri sproščanju ukrepov med prvimi sprosti ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja ter naj prioritetno zagotovi nemoteno izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami in omogoči odprtje šol zanje.
Na predlog koalicije je odbor sprejel tudi sklep, s katerim je vlado pozval, naj se zavzema za zagotovitev čim hitrejše in čim bolj varne vrnitve vseh otrok in dijakov v vrtce in šole.
Med pobudniki za razpravo, poslanci LMŠ-ja, SD-ja in Levice, je bilo v večurni razpravi sicer mogoče slišati kritične ocene, da za zapiranje in odpiranje šol ni potrebnih načrtov ter da se ukrepi izvajajo stihijsko. Predstavniki ministrstva pa so na drugi strani poudarili, da gre pač za posebne razmere.
Željko Cigler (Levica) je v imenu predlagateljev opozoril, da šole ostajajo zaprte vse od začetka novembra, pri tem pa tako za njihovo zaprtje kot odprtje ni bil predstavljen noben jasen načrt. Vlada bi morala po njegovem mnenju slediti cilju, da šole odpremo prednostno, še pred nenujnimi dejavnostmi. "Pri tem pa ne govorimo o tem, da jih je treba odpreti mimo pravil stroke," je dejal. Ocenil je, da šole niso glavni vir okužb.
Opozoril je, da je osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno, država pa je dolžna vzpostaviti možnosti, da državljani dobijo ustrezno izobrazbo. Posledice predolgega izobraževanja na daljavo bodo imeli po njegovih besedah predvsem učenci med 6. in 10. letom starosti, ki se ne morejo učiti sami in nimajo vse potrebne opreme. Večajo se tudi družbene razlike, najbolj negativno za tiste, ki so bili že do zdaj izpostavljeni revščini, je dejal.
Kustec: Načrt znan že nekaj časa
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je odgovorila, da je načrt prednostnega vračanja otrok in dijakov v šole znan že nekaj časa. Bo pa temeljni pogoj za vračanje še naprej ta, da je vračanje varno. Trenutno je epidemiološka slika "s tega vidika zelo zahtevna", je dejala.
Državna sekretarka Marija Magajne je poudarila, da potekajo napori, da bi vrnitev v šole začeli čim prej, je "pa v tem trenutku razvoj epidemije še vedno tak, da ne dopušča zelo velikih sprostitev ukrepov". Kljub temu verjame, da je ob upoštevanju vseh ukrepov vračanje mogoče izpeljati v januarju.
Pečan: Ministrstvo slabo komunicira
Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je opozoril, da bi šole potrebovale dodaten denar za prilagoditve, tako kadrovske kot tehnične.
Predsednika združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorja Pečana je zmotila slaba komunikacija ministrstva s šolami in njihovimi predstavniki. Včasih navodila o tem, kako bodo delali v ponedeljek, dobijo šele ob koncu tedna, pogosto o njih prej izvedo tudi iz medijev, je opozoril.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec je glede dodatnih sredstev povedal, da načrtujejo dodatna evropska sredstva, in sicer tako za dodatno opremo kot za odpravljanje posledic.
Zanikal je navedbe, da šole niso pomembnejši vir okužb. Število okužb v šolah je bilo ob zadnji odločitvi za zaprtje šol v velikem porastu, je opozoril.
Glede okrožnic pa je dejal: "Vsi se moramo zavedati, da smo v položaju, ki ni običajen. Če bi bil, bi bilo mogoče okrožnice poslati veliko prej. Večkrat se je treba odzivati tudi hipno."
V poslanski razpravi je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ocenila, da je ključna napaka vlade v epidemiji komunikacija, ker da je arogantna, ker straši ljudi in jim žuga. "Predlagamo dostojanstveno in spoštljivo komunikacijo. S tem bi rešili marsikatero težavo," je dejala.
"Veljati bi moralo pravilo, da se šole zapirajo zadnje, odpirajo pa se prve," je dejal Marko Koprivc (SD) in dodal, da pri nas ni tako.
Maša Kociper (SAB) je ugotovila, da je prioriteta države, kdaj naj gredo otroci v šole, postavljena zelo nizka, "kar nas zelo skrbi".
Iva Dimic (NSi) je poudarila, da ni vse tako slabo, kot se prikazuje. Odločevalci in šolniki so po njenih besedah od prvega vala epidemije naredili velik napredek. "Stanje je težko za vse, tako za nas kot za starše, učence in učitelje in vsi se trudijo po svojih močeh," pa je dodala Mojca Škrinjar (SDS).