Koliko časa Knjižnica Minke Skaberne že obstaja in kakšna je njena vloga, pomen za slepe in slabovidne?
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne je eden izmed programov, ki jih izvaja Zveza društev slepih in Slabovidnih Slovenije. Namen knjižnice je spodbujanje bralne kulture in pismenosti med slepimi in slabovidnim ter osebam z motnjami branja.
Društvo Dobrodelnost je leta 1918 zaprosilo profesorico Minko Skaberne, naj organizira prepisovanje slovenskih literarnih del v brajico. V enem letu so prostovoljke, ki jih je Minka Skaberne zbrala in izobrazila za ročno prepisovanje knjig, prepisale 60 leposlovnih del slovenskih pisateljev v 150 brajevih zvezkov. Leta 1958 so se pojavile prve zvočne knjige, takrat še na magnetofonskih trakovih. Z razvojem tehnologije so jih nadomestile avdiokasete, kasneje pa stisnjen digitalni zapis mp3 na zgoščenkah.
Knjižnica ima prostore na Kotnikovi 32 v Ljubljani.
Koliko knjižnih gradiv imate v Knjižnici?
V zvok je trenutno prilagojenih 5.936 naslovov, v brajico 1.545 naslovov.
Kako izbirate gradiva, ki jih prilagajate?
Pri izboru gradiva za prilagoditev pazimo, da je nabor čim širši. Upoštevamo nagrajena dela, najbolj brana dela, želje uporabnikov … Tako se na naših policah znajdejo romani vseh zvrsti - zgodovinski, kriminalke, ljubezenski in drugi, poezija, drama, biografije, psihologija … Prav tako se prilagaja strokovno gradivo.
Za potrebe učencev, dijakov in študentov se prilagaja tudi učbenike in druga študijska literatura.
Na kakšen način se knjige prilagajajo za slepe in slabovidne?
Zveza ima v lasti 7 zvočnih studiev zvočnih studiev, kjer nastajajo naše zvočne knjige in časopisi. Štirje studii so na Zvezi, trije v knjižnici. Prav tako ima v lasti sodobno brajevo tiskarno, kjer se tiskajo knjige v brajici ter časopisi.
Kako poteka prilagajanje knjig v brajico?
Knjige v brajici so sprva nastajale s pomočjo brajeve tablice, napisane so bile samo v enem izvodu na papirju, ki je bil izdelan posebej v ta namen. V povojnem času so se pojavili prvi mehanski brajevi stroji, v petdesetih letih pa tudi prvi tiskarski brajevi stroji. Pozneje so knjige prepisovali z električnim brajevim pisalnim strojem, od leta 1994 pa se s pomočjo računalniške opreme in sodobnega brajevega tiskarskega stroja tiskajo obojestransko. Če se izvod poškoduje, se lahko enostavno natisne novega.
Kakšen je torej zdaj postopek pretvarjanja v brajevo pisavo?
Najprej potrebujemo elektronski izvod knjige. Besedilo prilagodimo, to pomeni, da izbrišemo slike, odstavke in tudi nekatere druge znake ter tekst shranimo v format rtf. To besedilo lahko slepi berejo tudi preko računalnika in brajeve vrstice. Če želimo besedilo natisniti v brajico, pa moramo besedilo popraviti in dodati posebne znake za ločila, številke, velike začetnice …
Knjiga v brajici pa je precej obsežnejša kot v običajni pisavi. Koliko izvodov natisnete oziroma koliko izvodov hranitev v vaši knjižnici?
Res je, brajevi zvezki zasedejo veliko prostora, zato imamo v knjižnici po en izvod.
Za lažjo predstavo, kako nastajajo naše knjige v brajici, je ob 100-letnici knjižnice nastal filmček
Filmček pokaže tudi, kako zelo pomembno je brati. Beremo pa lahko na različne načine, tudi v zvoku. Kako poteka prilagajanje knjig v zvočno obliko?
Kot sem omenila ima Zveza v lasti svoje sodobno opremljene studie, kjer bralci snemajo knjige. Bralec prebere knjigo od začetka do konca.
Uporabniku so knjige na voljo v mp3 formatu, nekaterim knjigam dodajamo še format DAISY.
Za lažjo predstavo, kako nastajajo naše knjige v zvoku, pa si lahko ogledate naslednji filmček:
Koliko knjig na leto prilagodite? Od kje dobivate sredstva za prilagajanje knjig za slepe in slabovidne?
V zvok letno prilagodimo okrog 250 naslovov ter v brajico okrog 50, število pa je odvisno tudi od zahtevnosti gradiva, ki ga prilagajamo.
Največji del sredstev za prilagajanje dobimo na razpisu pri Ministerstvu za kulturo ter Fundaciji za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij v RS (FIHO). Del sredstev za prilagajanje šolskega gradiva dobimo pri Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Pri Ministrstvu za kulturo smo leta 2016 – 2026 dobili tudi koncesijo za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne.
Ena od stvari, ki ste jih omenili na predstavitvi romana Simone Semenič v brajici in zvočni knjigi, je bila tudi problem pridobivanja avtorskih za prilagoditve. Nam lahko pojasnite to problematiko?
Za potrebe prilagajanja gradiva našim uporabnikom se nam ni treba posebej dogovarjati z založbami ali avtorji, saj nas pri tem »rešuje« 48. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Zakon omogoča prilagajanje gradiva upravičenim osebam, kot so slepi, slabovidni, osebe z motnjami branja ter osebe, ki so zaradi telesne motnje drugače nezmožni držati knjigo. Prav tako nam pri prilagajanju in izmenjavi gradiva pomaga tudi Marakeška pogodba, ki med drugim omogoča, da lahko gradivo izposodimo tudi izven meja Slovenije.
Kakšna so na tem področju prizadevanja ZDSSS?
Glede avtorskih pravic nam trenutna rešitev, ki sem jo prej omenila zadostuje, imamo pa nizko število prilagojenih naslovov v razmerju do celotne letne knjižne produkcije na slovenskem trgu, ki obsega približno 5.000 naslovov. Slepi in slabovidni poleg prilagoditev v brajico in zvok potrebujejo tudi dostopne izvode v povečanem tisku ali digitalni obliki, ki jih lahko nato sami berejo s pomočjo računalnikov ali drugih naprav.
V izredno pomoč bi nam bilo, če bi nam založniki sami posredovali knjige, ki jih izdajo - v digitalni obliki, kot je pripravljena pred oblikovanjem ali tiskom, na primer kot odprt pdf format, word ali rtf. Takšne digitalne oblike so potem bistveno lažje za neposredno branje s pomočjo tehničnih pripomočkov ali za pretvorbo v zvok ali brajico. Trenutno smo namreč primorani vsako knjigo, ki jo prilagodimo, kupiti v tiskani obliki, jo skenirati ter pretvoriti v digitalno obliko.
Na drugi strani pa imamo tudi izzive s prostorom, saj zahtevajo knjige v brajici bistveno več prostora kot »normalne« knjige. Trenutno še shajamo na najeti lokaciji, vendar ta ne omogoča bistveno večjega prirastka natisnjenih knjig v brajici, kot bi jih lahko na podlagi kapacitete brajevih tiskarskih strojev natisnili.
Ne glede na omenjene izzive pa si zagotovo želimo več sredstev, da bi lahko angažirali večje število bralcev, zvočnih tehnikov in drugih sodelavcev ter tako dosegli višje število pretvorjenih del za slepe in slabovidne.
Ali je epidemija covid-19 vplivala na večje povpraševanje po zvočnih knjigah? Imate v Knjižnici v tem času več izposoj?
Knjižnica že celo leto deluje nemoteno. Naši uporabniki lahko brez težav dostopajo do gradiva. Ker imamo naše uporabnike po vsej Sloveniji, smo gradivo že prej pošiljali preko Pošte, knjige si lahko izposodijo preko elektronskega informacijskega sistema, nekateri pa se še vseeno oglasijo tudi v knjižnici.
Večje povpraševanje po naših storitvah je predvsem s strani šol in staršev, ki imajo otroke z disleksijo in drugimi bralnimi težavami. Zelo se je povečalo povpraševanje po brezplačni licenci za program eBralec, to je sinteza govora.