Prvi tak bankomat stoji v Ljubljani na Trgu mladinskih delovnih brigad, v sodelovanju s slepimi in slabovidnimi pa so določili 52 lokacij po celotni Sloveniji, kjer bodo do konca leta prilagodili bankomate.
Bankomate, prilagojene potrebam slepih in slabovidnih, lahko uporabljajo tudi ljudje brez okvar vida, saj prilagojena uporaba bankomata poteka s pomočjo žičnih slušalk. Glasovno vodenje se namreč začne, ko program zazna, da so slušalke aktivirane in priklopljene na vhod za slušalke, ki se nahaja na bankomatu. Glasovno vodenje je za sedaj omogočeno v slovenskem jeziku.
»Zagotavljanje pogojev za samostojnost slepih in slabovidnih je eno izmed ključnih poslanstev Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in v tem oziru je izjemno pomembna tudi finančna samostojnost. Možnost samostojnega dvigovanja denarja, ki ga omogoča prilagojeni bankomat, je nova stopnica slepih in slabovidnih k samostojnejšemu življenju. Veselimo se, da bo NLB prilagodila 52 bankomatov, na lokacijah, ki smo jih skupaj določili,« je poudaril Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Antonio Argir, član uprave NLB, pristojen za upravljanje skupine, plačila in inovacije je ob predaji bankomata povedal: »Zaenkrat lahko stranke z novo prilagoditvijo na bankomatu dvignejo gotovino ali pa pridobijo informacijo o stanju na računu. Če se bo izkazalo, da potrebujejo dodatne storitve, bomo v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije dodali še nove. Gre za prvi bankomat prilagojen slepim in slabovidnim v Sloveniji, ob tem pa smo prepričani, da je to pomemben korak na poti skupnega sodelovanja med slepimi in slabovidnimi ter NLB.«
»V NLB trajnostno in družbeno odgovorno poslovanje postavljamo v središče našega delovanja, zato smo se z veseljem odzvali na pobudo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ranljivim skupinam skušamo v NLB olajšati in približati vsakdanje bančne storitve in s tem krepiti njihovo enakopravnejše in samostojnejše vključevanje v družbo. Zaradi tega v prihodnje načrtujemo nekatere prilagoditve na področju dostopnosti storitev, naj bodo klasične ali digitalne,« je izpostavila Hedvika Usenik, članica uprave NLB, pristojna za bančništvo na drobno in privatno bančništvo.