Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o priposestvovanju, to je načinu pridobitve lastninske pravice, ki ima na drugi strani za posledico izgubo te pravice za prejšnjega lastnika. Eden glavnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je dobra vera.
Institut pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem je predmet številnih pravd, saj če se oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo s tem ne strinja, mora priposestvovalec svojo pravico uveljavljati s tožbo. Mnenja o institutu priposestvovanja so sicer deljena. Nekateri menijo, da ščiti dobroverne uporabnike zemljišč, drugi ga označujejo za legalno krajo. V slednje je prepričana tudi Marija Žlogar, ki je pred 22 leti po pokojnem možu podedovala nepremičnine, večinoma kmetijska zemljišča, ki so bila več desetletij v lasti njegove družine. Čeprav je bila kot lastnica vpisana tudi v zemljiško knjigo, je nekaj zemljišč v nedavno končanem sodnem postopku izgubila. Sosedje so jo tožili za priposestvovanje. Za lažje razumevanje zgodbe se vrnimo v začetek 50. let prejšnjega stoletja. Takrat so namreč predniki Marije Žlogar oziroma njenega pokojnega moža sosedom omogočili souporabo svojega skednja za sušenje žita. »Vedno je bilo jasno, da je to od družine Žlogar in tako je že od leta 1848 vse bilo od družine Žlogar,« pripoveduje Marija Žlogar. Zemljišča, ki jih je po smrti moža podedovala leta 1994, je naša sogovornica odtlej uporabljala za pašnjo ovc, do prvega zapleta pa je prišlo pred desetimi leti, ko so sosedje na njeni parceli začeli graditi objekt. Žlogarjeva jih je prijavila gradbeni inšpekciji: »Inšpekcija jim je poslala odločbo za rušenje objekta 22. januarja 2008. Leta 2012 pa so oni mene tožili za priposestvovanje.«
Parcelo prodala občini
Sodišče je ugotovilo, da sta tožeči stranki štiri sporne nepremičnine imeli v svoji posesti in jih uživali kot svoje več kot 50 let ter tako v dobri veri pridobili lastninsko pravico. »Povedala sem, da je to moja parcela, da sem jo podedovala po pokojnem možu. V bistvu jo imam in uporabljam že 22 let. Ne vem, kako se lahko kar tako na lepe oči nekaj priposestvuje.« Iz urada predsednice okrožnega sodišča v Novem mestu so nam sporočili, da sta tožeči stranki lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobili originarno že leta 1972, torej že davno preden je po pokojnem možu nepremičnine podedovala naša gledalka. Ta je bila še lani kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo, za eno od nepremičnin pa je sklenila tudi pravno veljaven posel. Prodala jo je namreč metliški občini. » Občina Metlika je naročila projekt izgradnje kanalizacijskega sistema v vasi Bušinja vas in ta parcela je bila na najbolj ugodni lokaciji za izgradnjo čistilne naprave. Mi smo na podlagi zemljiške knjige prišli do lastništva te parcele, z gospo Žlogarjevo smo se pogovorili, dogovorili o ceni in podpisali pogodbo tudi o nakupu zemljišča,« pravi župan Občine Metlika Darko Zevnik.
Plačati mora 12 tisoč evrov
Dan pred izplačilom kupnine je k županu pristopil občan, ki je trdil, da je zemljišče v lasti njegove družine. »Takrat smo bili pred odločitvijo, kaj narediti. Za teden dni sem celo ustavil izplačilo. Vendar smo potem dobili mnenje tako naše odvetnice kot odvetnice gospe Žlogarjeve, da je vse v redu, da se bodo zadeve urejale na drug način,« še pojasni metliški župan. A uredile so se v škodo naše gledalke. Sodišče je namreč odločilo, da mora Marija Žlogar tožnikom plačati celotno kupnino, ki jo je prejela za prodano nepremičnino, skupaj z zamudnimi obrestmi. »Sodnik je celo napisal, da sem se okoristila s pet tisoč evri na njihov račun,« pojasni Žlogarjeva, pa čeprav je bila v času, ko je sklenila posel z občino, v vseh uradnih evidencah zavedena kot lastnica spornih nepremičnin. »Okrog 12 tisoč evrov jim moram plačati in če jim ne plačam, mi bodo še preostali del vrta vzeli. Nimam s čim plačati, imam samo 373 evrov penzije.«
Več v oddaji Posebna ponudba
Gre pri priposestvovanju za zaščito dobrovernih uporabnikov zemljišč ali legalno krajo? Kdo je pravzaprav lahko dobroverni lastniški posestnik? Je dovolj, da se nekdo pojavi na sodišču z dvema pričama, ki potrdita, da je potencialni priposestvovalec obdeloval ali pa uporabljal določeno nepremičnino? Bi služnostna pravica morala biti zapisana v zemljiški knjigi? Sodišča sicer zelo različno razsojajo v zvezi s priposestvovanjem. Zakaj do tega prihaja, zakon dopušča tako različne razlage? Odgovore bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku v torek, 6. Decembra ob 17.25 gledali na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.