Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je izvedla projekt Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika, ki sta ga sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V petek, 30. avgusta 2019, so zaključke projekta predstavili na tiskovni konferenci na sedežu ZDGNS v Ljubljani.
Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, je v uvodnem nagovoru povedal, da je priznanje slovenskega znakovnega jezika z drugimi govorjenimi jeziki za uporabnike izrednega pomena, saj pomeni večjo integracijo, boljše izobraževanje in tudi boljšo samopodobo gluhih. Prav tako pa pa s tem tudi širša javnost spozna, da je komuniciranje v znakovnem jeziku enakovredno sporazumevanju v govorjenih jezikih.
Priročno videoslovnico slovenskega znakovnega jezika pa je predstavil vsebinski in jezikovni vodja projekta Matic Pavlič.
Projekt Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika
Projekt Priročna video slovnica se je začel januarja 2018 in je potekal 18 mesecev. Izvajala ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, financirali pa sta ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt je bil namenjen dvigu sporazumevalne zmožnosti ranljive skupine uporabnikov SZJ ter osnovanje slovnice SZJ v pisni in video obliki. V okviru projekta je nastalo 40 video posnetkov, v katerih kretalci razlagajo slovnico SZJ, in tudi knjižna različica teh razlag; osnovana je bila skupina gluhih kretalcev, ki se je izobraževala za raziskovalce in inštruktorje SZJ; izvedenih je bilo 13 tečajev za gluhe kretalce in tudi 2 tečaja SZJ za slišeče.
Predvsem pa je nastala slovnica slovenskega znakovnega jezika, ki je odkretana v slovenskem znakovnem jeziku. Čeprav je za govorne jezike običajno, da so slovnice napisane v domačem jeziku, je to na področju znakovnih jezikov velika novost.
Kaj je slovnica SZJ
Slovnica ni navodilo ali predpis, kako se mora kretati. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Slovnica je opis njihovega znanja, ki so ga od staršev vsrkali v prvih letih življenja. Kretalci torej že obvladajo SZJ, povsem naravno in spontano. Vendar pa ne znajo pojasniti, zakaj tako kretajo. Med šolanjem namreč niso bili deležni izobraževanja, v katerem bi svoj jezik spoznavali na podoben način, kot slišeči otroci spoznajo slovenščino. Kljub temu pa se kretalci izredno zanimajo za svoj jezik! Radi razpravljajo, katera kretnja je bolj ustrezna. Sprašujejo se, zakaj nekdo iz Primorske kreta tako, nekdo in Štajerske pa drugače. Priročna slovnica SZJ prinaša odgovore na ta vprašanja. Ne določa standarda, ker to ni namen slovnice. Vendar pa razlaga, zakaj vsi kretalci SZJ vprašanje sestavijo na podoben način.
Do priročne video slovnice lahko dsotopate tukaj: https://szj.si/default.aspx?category=a6a832d5-0699-11e9-8051-664613a3acef
Raziskovanje SZJ
Raziskovanje SZJ je v preteklosti že potekalo. Tolmači, specialni pedagogi, učitelji in drugi navdušenci so pri svojem delu zaznali potrebo po opisovanju in razlaganju jezikovnih pojavov v SZJ. Obenem pa skupina gluhih kretalcev skrbi za razvoj besedišča in oblikovanje slovarja. Z neverjetnim trudom in energijo opravljajo ogromno pionirsko delo. V svojih prizadevanjih večinoma niso podprti s strani jezikoslovcev, kar je v preteklosti vodilo do nepopolnih opisov, ki so bili neupravičeno tarča različnih kritik. Raziskovanje SZJ bi bilo namreč bolj natančno in tudi bolj uspešno, če bi pri delu sodelovali tudi jezikoslovci, ki pa na žalost niso prispevali potrebne metodologije in znanja. S tem projektom se je to spremenilo.
Zakaj potrebujemo slovnico SZJ?
Slovnico potrebujemo zato, ker kretalce njihov jezik enostavno zanima. Zanima jih njegova raba, struktura, njegove značilnosti. S pomočjo slovnice bodo kretalci znali razložiti značilnosti svojega jezika, bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to samostojen jezik z lastno slovnico. Slovnica pa bo koristila tudi slišečim, na primer staršem, ki se jim rodi gluh otrok in bi se z njim radi sporazumevali v SZJ; tolmači bodo lahko preverjali svoje znanje in svoje delo opravljali še bolj kvalitetvno, osnov sporazumevanja v SZJ pa se bodo lažje naučili tudi socialni in zdravstveni delavci.
Slovnica SZJ razložena v SZJ
Zelo pomemben poudarek projekta je, da je učni jezik gradiv za učenje SZJ dejansko SZJ. Na področju govorne slovenščine oziroma govornih jezikov nasploh je tak pristop danes samoumeven, na področju SZJ pa to predstavlja novost.
Sodelujoči pri projektu
V okviru trajanja projekta ni bilo mogoče raziskati vseh značilnosti jezika. Zato je bil eden od bistvenih ciljev projekta, da se je skupino gluhih kretalcev izobrazilo za nadaljnje jezikoslovno raziskovanje SZJ. Gluhi kretalci so bili dejavno vključeni v vse faze projekta, kar je izrednega pomena tako za sodelujoče posameznike kot tudi za celotno jezikovno skupnost SZJ. Konkreten cilj oziroma rezultat projekta je bil namreč didaktično gradivo za poučevanje/učenje SZJ, ki bo dejansko funkcioniralo kot jezikovni priročnik oziroma slovnica SZJ. Pri tem je bilo bistveno, da so pri snovanju sodelujejo člani jezikovne skupnosti, saj bo le tako to gradivo lahko dobro sprejeto in ne razumljeno kot vsiljeno od zunaj, s slišečega sveta.
In prihodnost?
Se bo s to slovnico res bistveno spremenil položaj slovenskega znakovnega jezika in njegovih uporabnikov v Sloveniji? Bodo ljudje navsezadnje le doumeli, da SZJ ni kriljenje z rokami, ampak zapleten jezikovni sistem? Se bo zgodil čudež in bodo slišeči za gluhe končno prenehali uporabljati tako žaljivo besedo ‘gluhonemi’? Bodo nehali spraševati, ali obstaja en sam znakovni jezik, ki ga razumejo in kretajo vsi gluhi širom sveta? Seveda ne. Priročna videoslovnica bo predvsem pomebna za uporabnike znakovnega jezika, saj bodo z boljšim poznavanjem lastnega jezika, sposobni prevzeti tudi odgovornost za njegov razvoj.
Za dosego teh ciljev pa je bistvenega pomena tudi sprejem slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS, kar je poudaril sekretar ZDGNS, Matjaž Juhart.
V. R.
