Ob izidu priročnika je zagovornik načela enakosti MIha Lobnik pripravil spletni pogovor o pravu s področja varstva pred diskriminacijo v Sloveniji in širše.
Kot je na današnjem pogovoru uvodoma poudarila vodja oddelka za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo pri zagovorniku načela enakost Neža Kogovšek Šalamon, je priročnik zasnovan tako, da je uporaben tako za začetnike, ki se šele spoznavajo z evropskim pravnim okvirjem varstva pred diskriminacijo, kakor tudi za zahtevne uporabnike, kot so denimo sodniki ali odvetniki.
"Če se sodnik ali odvetnik ukvarja z določenim primerom, ga zelo natančno kazalo priročnika vodi po osebnih okoliščinah, področjih ali oblikah diskriminacije, zatem pa lahko skoči na tisti del priročnika, ki bo za obravnavo primera najbolj primeren. Uporabnik lahko v priročniku najde sodno prakso, ki bo pomembna za obravnavo primera in se z njo seznani ali celo podkrepi svoje stališče, ki ga želi zagovarjati. V priročniku je mednarodna sodna praksa," je med drugim poudarila sogovornica.
Razvoj pravne terminologije
Udeleženci spletnega pogovora so pozdravili prevod priročnika o evropskem protidiskriminacijskem pravu iz angleščine v slovenščino. Po oceni zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika je prevod zelo pomemben mejnik za področje varstva diskriminacije pri nas. Redna profesorica Pravne fakultete v univerze v Mariboru Janja Hojnik je dodala, da strokovno prevedena literatura lahko zelo pomaga pri razvoju slovenske pravne terminologije.
Konkretni primeri
Redni profesor za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černič je kot dobro plat priročnika izpostavil, da so v njem uporabljeni konkretni primeri, prek katerih si je mogoče lažje predstavljati pravne koncepte, kar je uporabno tudi pri poučevanju. Docent Pravne fakultete v Ljubljani Tilen Štajnpihler Božič pa je ob predstavitvi izzivov pri protidiskriminacijskem pravu napovedal, da bo imela pravna fakulteta že v prihajajočem poletnem semestru med izbirnimi predmeti tudi predmet o tem pravnem področju.
Opredelitev osebnih okoliščin
Sogovorniki so pozornost med drugim namenili izzivom na področju opredelitve, kaj so in kaj niso osebne okoliščine, na podlagi katerih nihče ne sme biti obravnavan diskriminatorno. O zakonsko prepovedani diskriminaciji lahko namreč govorimo šele takrat, ko je nekdo deležen slabše obravnave zaradi katere od svojih osebnih okoliščin, kot so spol, barva kože, narodnost, versko prepričanje, starost, invalidnost, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje in podobno.
Pojem osebne okoliščine je eden ključnih terminov na področju protidiskriminacijskega prava, je med drugim poudaril Lobnik. "V zadnjem obdobju se je pokazalo, da se veliko dilem okrog diskriminacije, da ne rečem konfliktov in bojev, zgodi že pri definiciji, ali nekaj je osebna okoliščina, kot to določata zakonodaja ali pravna praksa, ali ni. Zato je toliko bolj pomembno, da smo pri terminih zelo jasni," je poudaril Lobnik.
Diskriminacijsko pravo
Udeleženci spletnega pogovora so poudarili, da diskriminacijsko pravo v primerjavi z drugimi pravnimi disciplinami še ni tako razdelano, in izrazili pričakovanje, da bi bila sodišča tudi na ravni EU manj zadržana, ko odločajo o pozitivnih obveznostih držav na področju zagotavljanja človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo, recimo na področju primernih prilagoditev za osebe z invalidnostmi. Pojasnili pa so tudi, da so izzivi v protidiskriminacijskem pravu prisotni tudi zato, ker je to pravna veja, ki pod eno streho združuje civilno in zasebno pravo in zahteva poznavanje in prehajanje z enega področja na drugega, so pri zagovorniku načela enakosti zapisali v sporočilu za javnost.
Posnetek spletne konference je na voljo tukaj.