5. septembra 2023 je bila ustanovna seja novega sklica programskega odbora za področje dostopnosti programskih vsebin. Za predsednika so člani, ki so jih predlagale različne reprezentativne invalidske organizacije, izbrali Tomislava Špilaka. Namestnik predsednika je postal Blaž Urbanč, člani odbora pa so še Alojz Fidler, Gregor Gračner, Boris Horvat, Srečko Matkovič, Luka Perne, Domen Retelj in Jakob Škantelj. Predsednika odbora Tomislava Špilaka in njegovega namestnika Blaža Urbanča smo prosili, da nam odgovorita na nekaj vprašanj, ostale člane odbora pa za kratke predstavitve in načrte za svoje delovanje v okviru tega odbora.
Tomislav Špilak v PO za problematiko programskih vsebin za invalide sodeluje na predlog Zveze Sonček že četrti mandat, torej od leta 2010. Za predsednika PO za problematiko programskih vsebin za invalide je bil na seji 5. septembra 2023 izvoljen drugič, mandat predsednika bo opravljal 4 leta, do leta 2027.
S katerimi zadevami ste se ukvarjali v svojem prvem mandatu?
V preteklem mandatu je odbor veliko svojega časa namenil umeščanju t.i. invalidskih vsebin v program. Konec zadnjega mandata pa smo posvetili pripravi strategije nadaljnjega razvoja tehnik dostopnosti na RTV Slovenija.
Ali je bil glede dostopnosti vsebin v teh štirih letih dosežen viden napredek?
Napredek je bil brez dvoma dosežen. Je pa res, da so potrebe večje od doseženega. Žal je pa obseg pripravljanja dostopnih vsebin močno odvisen od razpoložljivih finančnih virov. Tako se je slaba finančna situacija RTV Slovenija zagotovo poznala tudi na tem področju.
Ste v prvem mandatu cilje, ki ste si jih zastavili, tudi dosegli?
Pri samem umeščanju t.i. invalidskih vsebin v program je bil narejen napredek. Je pa res, da gre za zahtevno delo. Pripravljavcem programa, ki niso neposredno povezani z invalidnostjo, je namreč razumljivo težko najti način pri umeščanju teh vsebin v program. Tako nam je na tem področju ostalo še kar nekaj dela.
Podobno je pri zagotavljanju dostopnosti vsebin. Tudi tukaj je bil narejen napredek. A nam je kljub temu ostalo še veliko delo. Kot rečeno, pa je razvoj tega področja močno povezan s finančnimi viri. Zato upam, da bomo še večji razvoj dosegli v pravkar začetem mandatu.
Kateri pa so glavni cilji, ki jih želite doseči v tem mandatu?
V prvi vrsti si želim, da bi uspeli zagotoviti sistemsko financiranje tega področja. Nesprejemljivo je, da je dostopnost do vsebin odvisna od finančnega stanja RTV Slovenija. Nato pa bo potrebno poskrbeti, da bo še več vsebin dostopnih slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za še boljše vključevanje t.i. invalidskih vsebin v redni program.
Blaž Urbanč je na predlog Društva distrofikov drugič izbran za člana PO, v tokratnem mandatu bo opravljal tudi mesto namestnika predsednika odbora.
Kako boste izkušnje iz prvega mandata uporabili v tem mandatu?
Pregled nad zamislimi, predlogi in idejami Odbora v preteklem mandatu je nepogrešljiv. Pogosto zavzemanje za kontinuiteto zveni klišejsko, toda v primeru iskanja napredka v plasiranju vsebin o invalidih in njihovem življenju, dosežkih in izzivih je sila pomembno. S pregledom nad preteklimi prizadevanji, ki so bodisi obrodili sadove uspeha bodisi so zastali na premici uresničevanja predlogov Odbora, je potrebno nadaljevati. Torej, idejam, ki niso ali morda niso v zadostni meri uzrli luč sveta, je potrebno vliti dodatno vnemo, zato si bom v prihodnje prizadeval za večjo inkluzivnost tovrstnih vsebin v obstoječo programsko shemo. To pomeni, na primer, da bodo izzivi na področju socialnega in invalidskega varstva vidni in slišani tudi v bolj polemičnih oddajah, kjer se soočijo različna mnenja; da bodo dosežki športnikov deležni enakovredne obravnave v športnih oddajah; da bodo imeli otroci ne glede na svojo invalidnost priložnost aktivno sodelovati v otroških oddajah, saj menim, da mediji pomembno vplivajo na socializacijo; da bodo novinarji v prispevkih, kjer je govora o turističnih destinacijah na kratko izpostavili tudi vidik dostopnosti; da bodo o gospodarskih izzivih kot sogovorniki tudi predstavniki invalidskih podjetij; da bo delež dostopnih oddaj naraščal obratno sorazmerno s tehničnimi težavami itd.
Kaj je torej glavni cilj, h kateremu boste stremeli v prihodnjih štirih letih?
Želim si, da bi po izteku svojega mandata lahko ugotovil, da smo koncept umeščanja vsebin o invalidih uspeli v celoti uspešno predati zaposlenim na RTV-ju, ugotavljajoč, da je bil takšen način dobronamerno sprejet pri ustvarjanju vsebine. Ne želim si, da bi tovrstne vsebine bile obravnavane po principu "getoizacije", tj. ločeno v ad hoc oddajah.
Predstavitev članov Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide
V Programskem odboru za problematiko programskih vsebin za invalide je poleg predsednika Tomislava Špilaka in namestnika predsednika Blaža Urbanča še 7 članov. To so: Alojz Fidler, Gregor Gračner, Boris Horvat, Srečko Matkovič, Luka Perne, Domen Retelj in Jakob Škantelj.
Tudi njim smo zastavili nekaj vprašanj. V nadaljevanju objavljamo odgovore članov, ki smo jih prejeli.
Na predlog katere organizacije ste bili izbrani za člana PO za problematiko programskih vsebin za invalide?
Gregor Gračner: Tokrat sem bil izbran s strani Zveze paraplegikov Slovenije. Prejšnji mandat 2019-2023 pa s strani Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja.
Boris Horvat: Za člana odbora me je predlagala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije tudi na podlagi dosedanje aktivnosti na področju dostopnosti za populacijo z izgubo sluha, ki je resen problem, na katerega že dolga leta opozarjam tako kot neposredni uporabnik kot tudi kot predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj in trenutno tudi kot podpredsednik NSIOS - Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki me je tudi podprla pri kandidaturi.
Domen Retelj: V odbor sem bil imenovan na predlog YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, kjer sem zaposlen. Društvo me je predlagalo, ker sem po izobrazbi novinar in ker me zanimajo tehnike dostopnosti, še posebej lahko branje, s katerim sem se doslej precej ukvarjal.
Jakob Škantelj: V Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide sem bil izbran na predlog dveh invalidskih organizacij, kjer sem na različne načine precej aktiven. In sicer sta to Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ter Društvo študentov invalidov Slovenije.
Kako nameravate prispevati k napredku na področju dostopnosti vsebin RTV Slovenija?
Gregor Gračner: Bdel in skrbel bom, da bomo skladno s finančno zmožnostjo zavoda RTVSLO omogočili ranljivejšimi skupinami, da so čim več informirani preko medijske hiše.
Boris Horvat: S svojim delovanjem vsekakor želim prispevati k napredku dostopnosti TV produkcije, predvsem pa, da bi bile naše želje in potrebe še bolj prepoznavne in razumljene tudi v praksi. Osebno me najbolj žalosti dejstvo, da je dostopnost produkcije tehnično vedno bolj rešljiva in da je ključni problem finančna podpora, zato bi si seveda želel, da ta problem zaznajo tudi politični odločevalci in dostopnost za vse rešujejo na sistemski ravni, se pravi z ustrezno zakonodajo.
Domen Retelj: V zadnjih letih sem se zelo razveselil napredka pri dostopnosti vsebin. Kljub temu je še veliko kakovostnih vsebin, za katere se mi zdi škoda, da niso dostopne vsem. Na zadnji seji sem na primer predlagal, da odbor pozove radijske programe k temu, da začnejo sistematično pripravljati za objavo v spletnem arhivu zapise radijskih oddaj, v katerih nastopajo le tuji govorci. Vse, kar se govori v teh oddajah, je namreč prevedeno in zapisano, zato menim, da je to hitro uresničljivo. Z minimalnim urejanjem bi te vsebine postale dostopne na primer tudi ljudem, ki ne slišijo.
Zagovarjal bom čim več televizijskih, radijskih in spletnih vsebin v lahkem branju. To bi koristilo ne le ljudem z intelektualnim hendikepom, ampak tudi vsem, ki imajo slabše znanje slovenščine, kot so nekateri priseljenci in potomci slovenskih izseljencev. Pri dostopnosti se mi zdi pomembno poudarjati, da ne koristi samo skupini ljudi z določeno diagnozo, ampak ima pozitivne učinke za vse. Nameravam torej prispevati dodatne vidike k razpravam našega odbora. Upam, da bodo vodstvo in uredništva našim razpravam in pozivom prisluhnili.
Jakob Škantelj: K tej vlogi sem pristopil z namenom, da v prvi vrsti poskušam prispevati k izboljšanju ter povečanju programskih vsebin za vse invalide na RTV-ju ter MMC-ju, ne samo organizacij, ki jih predstavljam. V 30-ih letih na invalidskem vozičku se mi je nabralo nekaj izkušenj, ki jih z znanjem kot diplomirani novinar in kot študent specialne in rehabilitacijske pedagogike lahko uporabim, da skupaj z ostalimi člani Odbora, in seveda naklonjenostjo Sveta ter Uprave RTV-ja k temu, naredimo korak naprej za vse bralce, gledalce in poslušalce glede vsebin v povezavi z invalidi, ali ko je govora o tem, ali so javna RTV ter njene vsebine dostopne za vse naše člane, ki jih invalidske organizacije predstavljamo.
Kakšne cilje ste si zadali za prihodnja 4 leta?
Gregor Gračner: Kot rečeno želim, da se invalidi pojavljajo čim bolj aktivno v vseh segmentih medijskega prostora. Konkretno pa želim, da paraplegiki kot tudi športniki invalidi dobijo svoj kos prostora in se preko medijev še bolje predstavijo s svojimi aktivnostmi. Potrebno je izpostaviti, da so drugo leto paralimpijske igre v Parizu, kjer želimo večjo promocijo z neposrednim prenosom otvoritve in zaključka iger ter tudi nastopov naših tekmovalcev.
Boris Horvat: Z glavnimi akterji na RTV glede dostopnosti sodelujem že dolga leta, še od takrat, ko sem bil predsednik Odbora naglušnih, in ob tem moram pohvaliti ves dosedanji napredek, ki je seveda viden tudi v praksi. Še vedno pa ni tako, kot bi moralo biti oziroma tako, kot nalaga Zakon o avdiovizualnih storitvah. Zato je glavni cilj mojega mandata v odboru predvsem to, da bi dostopnost RTV produkcije postala vzoren primer dobre prakse tudi za vse ostale komercialne TV, kjer dostopnosti praktično sploh ni, in da bi tudi ta problem zaznala politika, ki bi morala slediti direktivam EU in dostopnost za vse ustrezno urediti na sistemski ravni.
Ob tem vsekakor velja poudariti pomembno dejstvo, kaj pomeni dostopnost za vse, ne gre le za peščico invalidov, ampak gre za veliko večino prebivalstva, ki si dejansko želi in potrebuje dostopnost do vseh informacij. Starostna doba se namreč podaljšuje in vedno več je uporabnikov z izgubo sluha ali ostalimi starostnimi in zdravstvenimi težavami in mirno lahko napišem, da dostopnost potrebuje kar četrtina prebivalstva, in to se mi zdi število, ki bi mu tudi politika in država morali posvetiti precej več pozornosti in razumevanja.
Povsem razumem trenutno finančno situacijo RTV Slovenija, si pa nikakor ne želim, da bi se v dostopnosti iskali varčevalni rezi in ukrepi in da bi se tudi Zakon o RTV, še posebej 4. člen, dosledno izvajal tudi v praksi.
Domen Retelj: Moj cilj je prispevati k temu, da bi čez štiri leta imeli na RTV Slovenija ne enako ali manj, ampak bistveno več dostopnih vsebin kot zdaj. Na področju programske zasnove pa želim prek razprav na odboru prispevati k temu, da bo v programih javnega servisa več poročanja o različnih vidikih osebne asistence in o neodvisnem življenju hendikepiranih. Recimo, osebna asistenca je redko predstavljena skozi prizmo neodvisnega življenja, pa čeprav je ideja gibanja za neodvisno življenje. Vesel bom tudi, če bo čez štiri leta pri poročanju o ljudeh s hendikepom manj izrazov, kot je na primer priklenjen oziroma prikovan na voziček. Vsekakor je moj cilj pripomoči k temu, da bi javni servis postal še boljši.
Jakob Škantelj: Cilji, ki jih bom zasledoval v naslednjih štirih letih v Odboru, so v glavni meri prilagojenost vsebin RTV-ja in MMC-ja za vse invalide, prikazovanje invalidov v objavljenih vsebinah, ter povečanje razumevanja odločevalcev o vsebinah za invalide, da le-te niso namenjene samo invalidom, ampak celotni družbi ter vsakemu bralcu, gledalcu in poslušalcu.