Udeleženci okrogle mize v Velenju o prehodu mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela, ki jo je pripravila velenjska občina, so se strinjali, da osebe s posebnimi potrebami nimajo možnosti vstopa na trg dela. Zaposlovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju pa je ena zahtevnejših nalog v naši družbi, so ocenili v razpravi.
Področje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami ureja 30 let star zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, je povedal ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Aleksander Vališer. Pristojno ministrstvo je po njegovih besedah imelo v programu dela za leto 2015 tudi sprejem novega zakona o socialnem vključevanju, ki bi nadomestil prejšnjega, vendar do realizacije še ni prišlo. "Vemo, da so tudi programi zaposlovanja v Sloveniji oblikovani glede na status invalidnostiter na raven motnje v duševnem razvoju, ne pa na raven delovnih sposobnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi potrebovali model, ki bi temeljil predvsem na specifičnih močnih lastnostih oseb s posebnimi potrebami," je še dejal Vališer.
Najbolje je urejeno zaposlovanje gluhih in naglušnih oseb
Splošno zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami je precej zanemarjeno, še posebej in zlasti za osebe z motnjo v duševnem razvoju, katerih podporne mreže po zaključku rednega izobraževanja, razen staršev, skorajda ni več, meni direktorica velenjskega Inštituta Integra Sonja Bercko Eisenreich, saj so, kot pravi, v večini primerov te osebe manj konkurenčne tudi v programih aktivne politike zaposlovanje, saj zanje nimamo ustreznih podlag. "Prav zaradi izpada mreže med in po zaključenem izobraževanju je nujno potrebno pričeti z bolj načrtovanim, predvsem pa z različnimi sektorji povezovalnim prehodom na trg dela. V podobnem položaju so še nekatere izmed skupin, ki jih uvrščamo med osebe s posebnimi potrebami - še najbolje je urejeno zaposlovanje gluhih in naglušnih oseb, težave pa seveda obstajajo tako za slepe, kot za dolgotrajno bolne, osebe z učnimi težavami, čustvenimi in vedenjskimi motnjami," je še dejala Bercko Eisenreichova.
Po zaključku šolanja so mladi s posebnimi potrebami prepuščeni sami sebi
Tudi direktorica celjskega Racia Tatjana Dolinšek se strinja, da je zagotovo eden večjih problemov pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami razdrobljena zakonodaja in nepovezanost inštitucij, zato je zelo pomembno ustvarjanje podporne mreže institucij in služb po posameznih regijah. Pojasnila je tudi, da prehod mladihinvalidoviz šole na trg dela v Sloveniji ni celovito in zadovoljivo urejen. Po zaključku formalnega šolanja so mladi s posebnimi potrebami namreč prepogosto prepuščeni sami sebi pri iskanju zaposlitve in se tako hitro znajdejo v dolgotrajni brezposelnosti, ki ima veliko negativnih posledic tako zanje kot za družbo na sploh. "V zavodu Racio smo v okviru več projektov razvili in preizkusili pristop za nudenje podpore mladim s posebnimi potrebami na prehodu iz šole na trg dela. Pokazalo se je, da je potrebno s pripravami mladih s posebnimi potrebami pričeti že v času šolanja in jim nuditi podporo pri prehodu vse dotlej, dokler se ne stabilizirajo na delovnem mestu", pravi Dolinškova. Dodala je še, da je treba izgrajevati mreže delodajalcev in njihovih asociacij, ki so pripravljene vključevati mlade v ustrezno pripravljene programe delovne prakse in delovnega usposabljanja. Mladi si namreč na ta način pripravljajo teren za bodoče zaposlovanje.
V.P./STA