Spletni dogodek, ki je potekal v petek, 27. oktobra, v organizaciji Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, so odprli s trditvijo, da je "brajica pot do pismenosti slepih, pismenost pa je en ključnih pogojev za polno in enakopravno vključevanje v družbo".
Zveza se je prijavila na razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letošnjem letu. Ministrsto je brajico prepoznalo kot pomembno orodje pismenosti.
"Obstaja tveganje, da bi bila brajica v prihodnosti opuščena ali celo pozabljena, da bi jo izpodrinile novejše tehnologije, kot so avdio knjige in programska oprema za pretvorbo besedila v govor. To pa je v nasprotju s poslanstvom zveze, ki ves čas teži k temu, da se brajica ohranja," je dejala Nastja Žlajpah.
"Brajica se je razvrednotila, z nastopom računalnika je dobila nek slabšalni prizvok," je pojasnil Janez Mlačnik. Dejal je, da je branje z očmi preprosto v primerjavi z branjem s prsti. "Lahko bi bil to bolj pomemben faktor v samem procesu odnosa med videčim svetom in svetom uporabnikov brajeve pisave," je pojasnil.
Aktivnosti v okviru projekta so bile namenjene promociji brajice ter ozaveščanju javnosti o slepoti in brajici.
Cilji projekta so bili med drugim večja prepoznavnost brajice ter motiviranost slepih in slabovidnih za uporabo brajice, izdelava didaktičnih pripomočkov za učenje in prikaz brajice, 5000 posodobljenih izvodov brajeve abecede.
V okviru projekta so med drugim organizirali tudi tekmovanje v branju in pisanju brajice ter desetprstnem tipkanju za slepe in slabovidne. Tekmovanje je bilo namenjeno ljubiteljem brajice, povabili pa so še nekatere goste. Aktivnost je poleg druženja služila tudi spodbujanju bralne kulture med slepimi. "Učenje brajice je za slepe tako pomembno, kot je za nas učenje pisave," je pojasnil Dušan Brešar Mlakar. Dejal je, da je stvar posameznika, koliko uporablja brajico. Nekateri raje uporabljajo zvok, a temu je težje slediti.
Pomen brajice je poudaril tudi predsednik zveze Matej Žnuderl. "Z brajico smo slepi stopili v krog ljudi, ki se lahko opismenijo. Pred tem je veljalo, da se slepim ne izplača izobraževati. Ko pa se je brajica uveljavila, se je videlo, da slepi lahko intelektualno napredujejo," je navedel.
Na zvezi so pripravili tudi natečaj Oči na blazinicah prstov, ki je bil namenjen učencem od 5. do 9. razreda osnovnih šol, ki so izdelali tipanke oz. tipne slikanice. Zmagovalno tipanko so izdelale učenke iz Osnovne šole Mladika. Kot so dejali na zvezi, je bil to za učence dober način za spoznavanje sveta slepih in slabovidnih.