Prostovoljstvo je svetovni fenomen, ki vključuje več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prostovoljci prispevajo k miru, razvoju in reševanju ključnih družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe, skrb za ranljive skupine in zmanjševanje socialne izključenosti.
Kot navaja Program Združenih narodov za prostovoljce, prostovoljci delujejo kot vez med ljudmi in organizacijami ter krepijo občutek skupnosti in solidarnosti. Njihova prizadevanja so neprecenljiva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Svetovni dan prostovoljstva, ki ga je leta 1985 razglasila organizacija Združenih narodov, daje priznanje prostovoljcem ter njihovi nesebičnosti in predanosti. Poudarja ključno vlogo prostovoljstva pri gradnji bolj povezane in solidarne družbe.
Prostovoljstvo v Sloveniji
V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo in je dobro razvito. Ministrstvo za javno upravo v letnem poročilu o prostovoljstvu za 2023 sicer opozarja na upad števila prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, vendar ocenjuje, da te številke ne odražajo dejanskega stanja. Odziv prostovoljcev je bil namreč v času poplav izjemen, vodenje evidenc pa zaradi izrednih razmer postavljeno na stranki tir.
V letu 2023 je poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu oddalo 2.486 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.
Prostovoljcev, ki so v letu 2023 opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, je bilo 206.845 (leta 2022 pa 226.106), opravili pa so 8.072.127 ur prostovoljskega dela.
Prostovoljstvo v varstveno-delovnih centrih
Različne organizacije pri nas bi težko delovale brez prostovoljcev. Takšno je stanje tudi v varstveno-delovnih centrih, kjer poleg zaposlenih pomemben delež pomoči in dela z uporabniki opravijo tudi prostovoljci. Pomoč prostovoljcev sega od individualnega druženja z uporabniki do organizacije skupinskih dejavnosti, kot so športne igre, umetniške delavnice, plesne ure in kuharski krožki.
Varstveno delovni center Tončke Hočevar, v katerega je vključenih več kot 250 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ima bogato zgodovino sodelovanja s prostovoljci, ki so ključni pri ustvarjanju podpornega okolja za uporabnike zavoda. Direktor VDC-ja Tončke Hočevar Slavko Bolčević poudarja: »Prostovoljci s svojo energijo, toplino in empatijo ustvarjajo posebne vezi z našimi uporabniki. So duša naše organizacije. Njihova pripravljenost deliti svoj čas, znanje in človečnost ne bogati le življenj naših uporabnikov, temveč tudi prostovoljcev samih. S prostovoljskim delom krepimo medsebojne vezi, ustvarjamo vključujočo družbo in navdihujemo vse, ki so del naše skupnosti,«
Pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo in donatorji
Prostovoljstvo v VDC-ju Tončke Hočevar ni omejeno le na osebno delo z uporabniki, temveč vključuje tudi širše sodelovanje z lokalno skupnostjo. Opozarjajo še na pomen sodelovanja z različnimi donatorji, ki jim pomagajo pri zagotavljanju dodatnih sredstev za izvajanje posebnih programov in dogodkov. Brez donacij v obliki finančne pomoči, materialov ali storitev bi zavod težje uresničil svoje cilje.
V letošnjem letu so s pomočjo donacij uredili klančino, ki gibalno oviranim omogoča dostop do vrta, s čimer so še dodatno izboljšali dostopnost in kakovost dejavnosti za uporabnike. »Sodelovanje s podjetji, lokalnimi organizacijami in posamezniki nam omogoča, da ohranjamo visoke standarde skrbi za uporabnike in širimo svoj vpliv v skupnosti,« pravi Bolčević.
InPlaninci - prostovoljstvo je del življenja
V odboru Planinske zveze Slovenije InPlaninec imajo veliko in aktivno skupino prostovoljcev in spremljevalcev, ki spremljajo invalide in osebe s posebnimi potrebami na planinskih pohodih. Marsikdaj ljudje ne razumejo, zakaj bi svoj prosti čas posvetili prostovoljstvu. A besede tistih, ki so prostovoljstvo vzeli kot del svojega življenja, so prepričljive.
Prostovoljka in spremljevalka Jerneja Krašovec pravi: »Zame je prostovoljstvo kot prestava višje v življenju. Veselje in radost, ki ju občutim na naših pohodih, sta neprecenljiva. Energija spremljajočih oseb je tako čista in topla, da me poganja vedno višje in dlje, daje mi energijo in zagon za vsak nov dan in zavest, da delam dobro, je neomajna. S prvim srečanjem z invalidi in ljudmi s posebnimi potrebami sem bila očarana nad njihovo pristnostjo, hvaležnost za drobne pozornosti in neposredno komunikacijo. Presenetila me je omejena vključenost v okolje in aktivno življenje nasploh. Ko sem prvič srečala inPlaninca, nisem imela pojma o inkluziji, ne o prostovoljstvu, ne o spremljevalcih. A na njihovih obrazih in v njihovi družbi sem začutila nekaj, kar me je tako navdihnilo, da sem se odločila: želim biti del njih. Želim z njimi deliti korak, preprosto biti z njimi in občutiti veselje.
Prostovoljka in spremljevalka Ivana Leskovar pa pravi, da se motijo tisti, ki mislijo, da prostovoljec za svoje delo ne dobi plačila: »Prostovoljci ozko gledanje, da je edini način plačila le denar, zamenjujemo za prepričanje, da dobiš natanko toliko, kolikor daš, in tisto, kar daš - veselje, prijateljstvo, toplino, bližino. Zase lahko rečem, da dobim veliko več, kot lahko dam. Sprejem v družbo plemenitih sopotnikov na planinskih poteh mi pomeni neprecenljivost v smislu druženja, učenja in prijetne vzajemne odvisnosti. S prostovoljstvom izpolnjujem svoj notranji, dober občutek, da kljub letom lahko naredim veliko dobrega za sočloveka. Obenem se nenehno, z vsakim druženjem, še izboljšujem in dvigam letvico najboljše različice mene. Osebe, s katerimi se družim, so mi zlezle pod kožo. Predvsem zaradi njih me prostovoljno delo napolnjuje z optimizmom, veseljem in življenjsko energijo.
In podobno pravijo, vsi, ki delajo kot prostovoljci – to postane način življenja.