Zakon o socialnem vključevanju invalidov in Zakon o osebni asistenci so ju sodelavci pri projektu preoblikovali v preprosto in razumljivo obliko, ki nadomesti običajno zahtevno in tekstovno obsežno vsebino zakonov. Pravni jezik je dostikrat zelo strokoven in za laike preveč zapleten in zahteven. Zakon, napisan v tehniki lahkega branja, tako omogoča lažje razumevanje besedila predvsem tistim, ki težje berejo ali težje razumejo.
Tudi te osebe se v vsakdanjem življenju pogosto srečajo z zakoni in birokratskimi postopki, ki so za njih ključnega pomena, vendar pa jih težko razumejo, saj gre za obsežne vsebine, zapisane v zapletenem jeziku in na neprivlačen način. Da bi ljudem približali in osmislili nekatere za njih relevantne zakone, sta Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije RS in Zavod RISA ob podpori partnerjev pripravila prva slovenska zakona napisana v lahkem branju.
Zakon o socialnem vključevanju invalidov in Zakon o osebni asistenci v lahkem branju
»Nov zakon o socialnem vključevanju invalidov je zelo pomemben, ker je to prvi zakon po letu 1983 in je prilagojen današnjim razmeram ter poleg obstoječih omogoča nove pravice različnim skupinam invalidov, ki pa v praksi še niso zaživele. Z obema zakonoma, zapisanima v tehniki lahkega branja, bomo uporabnikom omogočili, da lažje razumejo in posledično lažje uveljavljajo svoje pravice. S tem pa jim je zagotovljena dostopnost do informacij, ki jih potrebujejo. Priročnik Spodbujajmo zaposlovanje invalidov je namenjen predvsem delodajalcem in pojasnjuje različne spodbude za zaposlovanje invalidov, ki jih lahko izkoristijo zaposlovalci ter predstavi potrebne prilagoditve procesa dela,« pravi Karl Destovnik, predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije RS.
Za prva prilagojena zakona napisana v lahkem branju so se ustvarjalci odločili za Zakon o socialnem vključevanju invalidov in Zakon o osebni asistenci. Zakona sta natisnjena v 1250 izvodih in se bosta delila nevladnim in invalidskim organizacijam, da bodo prišla v roke neposrednim uporabnikom. Dostopna pa bosta tudi na spletnem mestu projekta www.za-vse.eu, da bosta dosegljiva čim širšemu krogu populacije.
Pretvarjanje zakonov v lažje berljivo besedilo
O projektu priprave zakonov v lahkem branju je spregovorila tudi strokovnjakinja za lahko branje in urednica predstavljenih priročnikov, Tatjana Knapp iz Zavoda RISA: »Ljudje, ki ne zmorejo brati običajnih besedil, tudi ne morejo uveljaviti pravic, ki jim pripadajo. Prva skupina so ljudje z ovirami pri branju, ki informacije v preprosti obliki uporabljajo vse življenje, običajna besedila pa so zanje prezahtevna. To so recimo ljudje z motnjami v duševnem razvoju. V posebno občutljivi skupini so tudi bralci z disleksijo, ljudje po kapi, možganskih poškodbah, v rehabilitaciji, starejši ljudje z demenco, gluhi in naglušni. Ne smemo pozabiti, da je zanje prvi slovenski znakovni jezik in ne slovenščina. Zato so standardna besedila tudi zanje zelo težko berljiva. Ocenjujemo, da bo oba zakona napisana v lahkem branju koristilo vsaj pol milijona ljudi, pri tem pa niso vštete vse skupine, ki bi to potrebovale. Ta zakona je bilo pisati velik izziv, ker ni vse črno-belo, pojavljale so se različne interpretacije s strani različnih ljudi – tudi strokovnjakov. Ne sme biti pa pisan posplošeno in zavajajoče, zato smo se skupaj z izvajalci projekta odločili, da na koncu dodamo besedila celotnega zakona.«
Predstavitvi zakonov v lahkem branju so se pridružili tudi v Društvu študentov invalidov Slovenije, ki so pravi naslov, da njuno dodano vrednost ocenijo na podlagi lastnih izkušenj. Miha Kosi je ob tem dejal: »Vesel sem, da smo v slovenski prostor dobili zakona v lahkem branju. Samo poznavanje zakonov uporabnikom omogoča boljšo dostopnost do informacij in lažje uveljavljanje pravic vsem skupinam invalidov. Prepričan sem, da bodo s tem lažje razumeli sistem delovanja podpornih služb, hkrati pa približali delovanje ranljivih skupin širši javnosti.«
Veliko izkušenj z izdajo tovrstnih zakonov v lahkem branju imajo na Švedskem, ki to udejanjajo že od 1960 leta dalje, kjer štejejo kot obliko diskriminacije, če ni dostopa do razumevanja informacij. V Sloveniji sta bila s pretvorbo teh dveh zakonov in predhodno s Konvencijo ter vodnikom po pravicah invalidov na tej poti narejeni prvi koraki. Uporabniki in predstavniki organizacij, ki z njimi delujejo, pa si želijo premik tudi na sistemski ravni.
O projektu ZaVse/4ALL
Projekt ZaVse/4ALL, ki izvajajo Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS kot koordinator projekta ter Slovenska filantropija in Zavod Vozim kot projektna partnerja, je namenjen zmanjševanju vedno večjega problema, ki se v družbi kaže na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Diskriminacija in neenake možnosti so najbolj izrazite predvsem pri ranljivih skupinah, kot so Romi, istospolno usmerjeni in druge spolne identitete, begunci, socialno šibki ter invalidi in ljudje z oviranostmi. Projekt, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, bo s celostno in ciljno usmerjeno kampanjo pripomogel k temu, da se dvigne raven prepoznavanja diskriminacije, predvsem med nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami ter tudi na tem, da se osebe iz omenjenih organizacij opolnomoči za pravilno ukrepanje v primeru ugotovljene diskriminacije. V okviru projekta snovalci organizirajo različne dogodke, izobraževanja in delavnice, s pomočjo katerih ozaveščajo o veljavni zakonodaji in pravicah na področju varstva pred diskriminacijo, o problematiki diskriminacije ranljivih skupin in o načrtovanju objektov za dostopnost do grajenega okolja, cest in informacijskih tehnologij za invalide ter o tem, kako invalidi iz različnih skupin spoznavajo svet in okolje.