Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi bodo tokrat govorili o prvi planetarni deti, ki naj bi rešila naše zdravje in planet.
Dobili smo prvo »svetovno dieto«. Ekipa 37 znanstvenikov iz 16-ih držav je namreč v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati svetovno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde čezmerno hranjenih ali nedohranjenih ljudi. Kot med drugim poudarjajo v študiji, se morata pridelava in poraba hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo. Ljudje v bogatih državah bi morali, tako znanstveniki, drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa se v nekaterih regijah, kot je Južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa. V študiji so tudi izpostavili, da je živinoreja katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov in prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode.
Le 14 gramov rdečega mesa dnevno
Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno. V skladu z novodietočlovek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek, znan kot nugget, in 13 gramov jajc oz. ne več kot 1,5 jajca na teden. Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij. Prehranski načrt izpostavlja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na ne več kot 50 gramov dnevno. Novadietabi lahko po mnenju avtorjev študije vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti.
Kako pa se prehranjujemo Slovenci in Slovenke?
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki že dve desetletji spremlja prehranjevanje prebivalcev Slovenije, je pokazala, da se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili. Splošna slika se sicer izboljšuje, uživamo manj sladkih pijač. Bolj nezdravo se prehranjujejo na vzhodnem delu države. Kot pravi dr. Urška Blaznik z nacionalnega inštituta za javno zdravje, je povprečni prebivalec Slovenije, ki se nezdravo prehranjuje, moškega spola: »Star je med 25 in 43 let, ima nižjo izobrazbo, je prebivalec vzhodnega dela Slovenije in ima tudi nižji socialno ekonomski status.« Katarina Krenker, ki je koordinatorka promocije zdravja v ZD Slovenj Gradec opaža, da veliko ljudi ne zajtrkuje: »Jedo samo dvakrat na dan in takrat, ko jedo, pojedo ogromne količine. Velike količine mesa in krompirja. Mastna prehrana, bel kruh, tega je preveč. Zelenjave skoraj ni. Moški ne marajo zelenjave, krompirja preveč, krompir bi jedli vsak dan. Te lahko nadomestimo s polnozrnatimi žitaricami.«
Zdrava prehrana ni draga, če kuhamo iz osnovnih sestavin
»Mislim, da je še vedno veliko ljudi neozaveščenih, neizobraženih glede zdrave prehrane. Je pa seveda tudi na Koroškem ogromno ljudi brezposelnih. Socialno ekonomski status je gotovo tudi ena od točk, zaradi katere se ljudje ne morejo tako zdravo prehranjevati. Moram pa reči, da zdrava prehrana ni draga, če kuhamo iz osnovnih sestavin in ne kupujemo pripravljene in polpripravljene hrane ali zamrznjene, potem to ni tako drago.« Tudi statistični podatki največjega slovenskega gostinskega podjetja so pomenljivi. V svojih restavracijah prodajo skoraj 60 odstotkov mesnih jedi. 14 odstotkov jedi iz solatnega ali sadnega bara, 12 odstotkov prilog, 9 odstotkov enolončnic, le 5 odstotkov brezmesnih jedi in 3 odstotke juh. V evropskem merilu smo prebivalci Slovenije sicer primerljivi z drugimi državami. Po ocenah NIJZ bi se lahko z ustreznejšo prehrano izognili skoraj tretjini rakavih bolezni. Posebno poglavje so modne diete. V iskanju bližnjic do vitkega telesa se marsikdo odloči tudi za katero od "čudežnih" diet, ki obljubljajo rezultate čez noč, a žal se pogosto izkaže, da modne diete velikokrat temeljijo na teorijah, ki nimajo znanstvene podlage in so zdravju celo škodljive.
Več v oddaji Koda
Podrobnosti o tem, kaj prinaša prva planetarna dieta, kako jemo Slovenci in zakaj so modne diete škodljive za naše zdravje v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 29. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.