V torek bo v Los Angeles odpotovala pisana druščina športnikov in športnic, ki bo našo državo zastopala na poletnih igrah specialne olimpijade. Na tekmovanju, ki bo potekalo koncem julija in v začetku avgusta, bo tekmovalo tudi 24 športnikov in športnic iz Slovenije. Pomerili se bodo v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in nogometu. O specialni olimpijadi, namenjeni osebam z motnjami v duševnem razvoju, o gibanju, ki po vsem svetu širi vrednote o sprejemanju in spoštovanju drugačnosti, smo se pogovarjali z vodjo naše delegacije, ki je hkrati tudi predsednik Specialne olimpijade Slovenije, Ljubom Miličevičem.
Na specialno olimpijado odhajajo najboljši v državi. Tako kot pri ostalih vrhunskih športnikih, so tudi tukaj pomembni rezultati, medalje. Pa vendarle, glavno sporočilo gibanja je nekje drugje. Slogan specialno-olimpijskega gibanja se glasi: „Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.“ Kako ga vi razumete?
Glavno sporočilo specialne olimpijade je kvaliteta življenja oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Socializacija, druženje, doživetje nečesa, kar sicer v domačem okolju nikoli ne bi nikoli doživeli. In to je najbolj pomembno pri tem.
V kolikšni meri športno udejstvovanje pripomore k razvoju in socializaciji duševno prizadetih oseb?
Pomembno je gibanje nasploh. Pri tej populaciji je še posebej pomembno, da smo mi, ki organiziramo njihove dejavnosti, pravilno usmerjeni, ker si sami teh stvari enostavno ne znajo organizirati. Bistvo vsega je namreč, da se s športom ukvarjajo. Če nekdo pride tako daleč, da se lahko udeleži svetovnih iger, je sicer dobro, vendar manj pomembno. Pomembno je, da se ukvarjajo s športom in to najmanj trikrat na teden.
Delegacija je velika, za razliko od drugih športnih delegacij, so v njej ljudje zares različnih starosti. Nogometaši na primer. Eden od njih je že v poznih štiridesetih. Kako usklajujete njihove potrebe, glede na to, da vas je v spremstvu le deset. Kako voditi, če hočete, obvladovati tako veliko delegacijo različnih ljudi?
Ni tako zahtevno, kot bi si mogoče kdo mislil. Res, da so različni, vendar le v kronološki starosti, v mentalni seveda ne. V starosti so si namreč zelo blizu, so si zelo podobni. Vsi so, kot ste videli, „dobrovoljčki“, zelo prijateljski med seboj, vse si delijo. Kadarkoli sem bil z njimi na velikih tekmovanjih, znotraj ekipe nikoli nismo imeli težav.
Se vrhunske športnike „specialce“ kdaj dotakne zvezdništvo?
Zelo, zelo redko, skoraj nikoli.
So tudi specialni športniki tako uspešni na velikih tekmovanjih, kot to velja za ostale naše? Saj veste, tako majhna država, pa toliko medalj. Za mnoge je Slovenija pravi fenomen.
Stanje je dokaj podobno. Ob tem je pomembno povedati tudi to, da smo mi, Specialna olimpijada Slovenije, zelo dobro organizirano društvo in to nam priznavajo tudi onkraj naših meja. Imamo dobro organizirana regijska tekmovanja, kjer nabiramo norme. Seveda je od velikosti države odvisno, koliko ljudi lahko pelješ na igre. Bera medalj je torej odvisna od števila tekmovalcev, saj absolutnih kategorij na specialni olimpijadi ni. Kljub temu so naši športniki zelo uspešni.
V katerih disciplinah bi bili lahko letos najboljši?
Težko je reči, saj se sploh ne ve, s kom bodo tekmovali. Najprej so kvalifikacije, tako, da je vse neznanka. Potrebovali bomo tudi nekaj sreče.
Med tekmovalci so tudi nogometaši, med njimi pa Darko Plešnik iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, edini slovenski tekmovalec, ki je na svetovnih igrah že tekmoval. Leta 1995 je kot član nogometne ekipe v Connecticutu osvojili zlato medaljo. Kako poteka tekmovanje v nogometu?
Igramo turnirski sistem. Nasploh je v specialni olimpijadi tako, da se najprej odvijajo kvalifikacije, na osnovi katerih se formirajo finalne skupine. To pomeni, da želijo na igrah s kvalifikacijami doseči to, da se na tekmi pomerijo karseda enako kvalitetne ekipe med seboj. Da se ne bi zgodilo, da bi na primer Brazilija igrala z nekom precej slabšim.
To pomeni, da so tudi na specialnih igrah Brazilci najboljši nogometaši?
So, seveda, ampak zelo različno. Ker se pač igra na različnih nivojih. Športniki so razdeljeni. Tisti, ki igrajo bolje, igrajo z boljšimi, tisti slabši, s slabšimi. Zato je tudi več možnosti za medalje. Nogomet se igra z različnim številom igralcev. Poznamo nogomet enajst proti enajst, sedem proti sedem in pet proti pet. Slednjega igramo tudi mi.
V katerih disciplinah bodo naši tekmovalci najboljši?
Težko je reči, saj se sploh ne ve, s kom bodo tekmovali. Najprej so kvalifikacije, tako, da je vse neznanka. Potrebovali bomo tudi nekaj sreče.
Vanda Levstik