V soboto, 26. oktobra 2019, si ob 11.20 na 2. programu TV Slovenija, lahko ogledate dokumentarni film Razkošje lepega. Film je z zvočnim opisom opremil Miha Zor, zvočnemu opisu pa lahko prisluhnete na dodatnem zvočnem kanalu, ki si ga vklopite na svojem TV sprejemniku. Dokumentarni film je nastal ob praznovanju 100-letnice Narodne galerije v Ljubljani.
Osrednja slovenska galerija, Narodna galerija,je leta 2018 praznovala 100-letnico. V dokumentarnem filmu, ki je nastal v Dokumentarnem programu TV Slovenija, in za katerega je scenarij napisal Andrej Doblehar, o pomenu te pomembne institucije slovenske umetnosti nekoč in danes pripovedujejo zaposleni v galeriji, predstavniki sorodnih umetnostnih institucij in zvesti obiskovalci.
Ob ustanovitvi so Narodno galerijo v Ljubljani poimenovali akropola slovenskih lepih umetnosti in najvišja umetnostna ustanova naroda. Kakšne razmere so vladale, ko je Narodna galerija zaživela? Kako je z umetnostjo pri drugih evropskih narodih in z njihovo muzejsko tradicijo? Razkošje lepega predstavlja tudi današnjo zbirko Narodne galerije, dogodke, poklice in delo z obiskovalci, obiskali pa bomo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo.
Scenarij za dokumentarec je pripravil Andrej Doblehar, režiral ga je Aleš Žemlja. Direktor fotografije je Bernard Perme.
V dokumentarnem filmu se po Narodni galeriji nekoč in danes sprehodimo v družbi zakoncev Malešič iz Kamnika, članov Društva prijateljev Narodne galerije, ki nas kot velika navdušenca nad lepim popeljeta v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov.
Zgodbo Narodne galerije pripovedujejo njeni zvesti obiskovalci – mlajši in starejši
V Narodni galeriji lahko med obiskovalci srečamo vse generacije, še prav posebno pozornost pa namenjajo mlajši in starejši publiki. Škrat Gal je zaščitni znak dejavnosti za otroke, ki dobro poznajo verze Svetlane Makarovič in ilustracije Kostje Gatnika in se radi ustvarjalno družijo v Galovem brlogu, ki so ga uredili ob zadnji prenovi Narodnega doma. Za starejšo publiko je veliko možnosti za oglede razstav in strokovne ekskurzije, ki jih organizirajo v sklopu Društva prijateljev Narodne galerije. Ti dogodki so zelo priljubljeni in mesta na njih so velikokrat zasedena v enem dnevu. Tema skupinama obiskovalcev galerije smo posebno pozornost namenili tudi ustvarjalci filma. Izbrali smo deklico Emo, s pomočjo katere smo vstopili v otroški svet dojemanja umetnosti, med starejšimi pa zakonca Malešič iz Kamnika, ki sta ena najbolj zvestih obiskovalcev dogodkov in velika ljubitelja umetnosti. V filmu sta predstavila svoje otroške spomine, ki so zaznamovali njun odnos do lepega, čeprav sta kasneje opravljala poklic v zdravstvu. Iz njunih besed pa tudi izhaja naslov filma Razkošje lepega, saj pravita, da je umetnost razkošje, ki si ga rada privoščita.
Narodna galerija je veliko več kot zgolj skladišče umetnosti
Umetnost vseh časov je nastajala v določenem družbenem in kulturnem kontekstu ter se je nanj odzivala in ga komentirala. Vendar so se takšne neposredne vsebinsko-didaktične naloge umetnosti preteklih stoletij spremenile z razvojem umetniških izraznih sredstev, sploh če pomislimo na konceptualno umetnost ali performans, kjer klasična likovna sredstva in akademska estetiziranost nista več temelj umetniškemu delu. V primeru Narodne galerije seveda govorimo o slikah, kipih, umetnoobrtnih izdelkih, grafiki, fotografiji … torej klasičnih likovnih delih, ki so nastajala vrsto stoletij in jih danes hranijo kot našo premično kulturno dediščino. Predstavljanje tega bogastva je še vedno osrednja naloga naše Narodne galerije, hkrati pa v svoj program vključujejo tudi različne programe, ki ne samo posredujejo, temveč varujejo, raziskujejo, komentirajo ta dela in jih s tem umeščajo tako v zgodovinski kot sodobni čas. Narodna galerija niso samo stalne zbirke in občasne razstave, ampak še mnogo več!
Simbolni pomen Narodne galerije v prostoru in času
V filmu nismo želeli predstaviti kronologije razvoja Narodne galerije, to so v šestdesetih letih obstoja nacionalne televizije predstavili že večkrat. Želeli smo zgraditi simbolno zgodbo, v kateri bi spoznali, kaj je pomenila galerija ob ustanovitvi in kakšna je njena vloga danes. Ustanoviteljem so se postavljala vprašanja, kakšna naj bo galerija in kaj naj jo ločuje od drugih sorodnih evropskih ustanov, prav takšna vprašanja pa se postavljajo tudi obiskovalcem evropskih muzejev – zakaj imamo pri nas takšne zbirke, v tujih mestih pa drugačne, morda večje in bolj atraktivne? Zato smo se odločili, da v film vključimo tudi to primerjavo, in Narodna galerija v Pragi se nam je zdela idealna za to, zlasti če pomislimo na stoletne kulturne vezi in skupno sobivanje v Avstroogrski monarhiji. Praga je kljub temu v zgodovini imela status evropske prestolice, bila je tudi cesarsko mesto in v določenih dobah eno središč umetnostnega razvoja, zato so njihove zbirke zelo bogate, lahko rečemo na svetovnem nivoju. In še ena zanimivost – prvo gostovanje naše Narodne galerije v tujini je bilo leta 1927 prav v Pragi.
Osebni odnos do kulture
Umetnost sem vzljubil že v otroštvu, sprva sem se tudi sam poskušal v likovnem ustvarjanju, vendar sem kasneje to opustil. Po izobrazbi sem umetnostni zgodovinar in etnolog, študiral pa sem tudi konservatorstvo, zato sem bolj zavezan dediščini in klasični umetnosti, takšne teme pokrivam tudi pri svojem delu v Kulturnem in umetniškem programu TV Slovenija. S tem mislim takšno umetnost, ki temelji na tradicionalnih likovnih sredstvih, in to seveda niso samo gotske Madone, baročni mitološki prizori ali impresionistične krajine, sam imam zelo rad evropske moderniste zgodnjega 20. stoletja ter slovenski ekspresionizem in zgodnjo abstrakcijo; občasno pa tudi kuriram razstave sodobnih likovnih ustvarjalcev. Odkar pomnim, sta me zanimali klasična likovna in glasbena umetnost, nič pa nimam proti dobri pop kulturi, ki jo rad spremljam, vendarle pa med njima ne moremo potegniti enačaja.
Nekaj zanimivosti iz ozadja nastajanja filma:
Pri nastajanju filma so sodelovali kustosi Narodne galerije, ki so tudi predstavili ključna dela v stalni zbirki in sistem delovanja galerije.
Narodna galerija je vstopila v stoto letnico ustanovitve z velikim logotipom pred vhodom v Narodni dom, ki je najstarejši izmed treh delov sodobne Narodne galerije.
V filmu so predstavljeni različni poklici, katerih delo je obiskovalcem manj znano, a so bili nepogrešljivi tudi pri pripravi razstave slikarke Helene Vurnik, katere postavljanje je vključeno v film.
O Narodni galeriji so spregovorili tudi strokovnjaki drugih sorodnih institucij, študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pa je za film naslikal kopijo slike.
Ne zamudite dokumentarnega filma Razkošje lepega v soboto dopoldne na TV SLO 2. Z zvočnim opisom na dodatnem zvočnem kanalu. Zvočni opis je pripravil Miha Zor.
V. R.
