Na fotografiji z odprtja razstave Igre poguma so Dejan Fabčič, Živa Lavrinc in Vid Ponikvar. Foto: Luka Vovk/Sportida
Na fotografiji z odprtja razstave Igre poguma so Dejan Fabčič, Živa Lavrinc in Vid Ponikvar. Foto: Luka Vovk/Sportida

V Parizu so slovenski športniki osvojili zlato in bronasto medaljo, najzanimivejše trenutke s tekmovališč pa bodo lahko obiskovalci na razstavi videli še do 8. decembra.

Kot sta na odprtju poudarila slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, in predsednik krovne zveze Damijan Lazar, te igre presegajo samo športne okvire. Tako igre same kot tudi razstava bodo po njunem mnenju pripomogle k večji odprtosti in vključenosti družbe ter sprejetju manjšin.

S tem izborom so skušali avtorji razstave ujeti kar najbolj raznovrstno dogajanje v Parizu, od strogo tekmovalnega na posameznih prizoriščih do bolj čustvenega, kar predstavljajo slike slovenskih športnikov z medaljami, zlatega Frančka Gorazda Tirška ter bronastih Žive Lavrinc in Dejana Fabčiča.

Vid Ponikvar, avtor fotografij

Avtor fotografij je Vid Ponikvar, ki že več kot desetletje sodeluje s krovno parašportno zvezo. Na razstavi je sicer le ožji izbor njegovih fotografij, ki jih je posnel v Parizu. Na stenah Male galerije Cankarjevega doma jih je 38, v širšem izboru pa jih je bilo sprva 170 od 50.000 pariških, je na odprtju pojasnil Ponikvar: »Rad fotografiram te športne trenutke in te ljudi ... Kar vidiš na paraolimpijskih igrah, ne vidiš nikjer drugje – ti športniki premagujejo lastne omejitve, ovire v prostoru, zadržke družbe, predsodke javnosti ter zakone fizike in biologije na način, ki je edinstven samo njim.«

Družbena sprejetost slovenskega parašporta

Kustos razstave, dr. Tadej Curk iz Muzeja športa, je ob tej priložnosti povedal: »Vse od začetkov organiziranega športa so bili invalidi enakopravni udeleženci tekmovanj na najvišji ravni. Izjema niso niti olimpijske igre, na katerih so lahko brez vsakršnih ovir paraolimpijci nastopali ob boku najboljših športnikov danega časa. Še več, osvajali so celo medalje. V 20. stoletju se je ta enakopravnost počasi izgubljala, športniki invalidi so ostajali v ozadju. Danes so paraolimpijske igre, gledano z vseh vidikov, eden najpomembnejših športnih dogodkov v vsakem olimpijskem letu. Paraolimpijci pa so nam s svojim pogumom in jekleno željo lahko samo za zgled in vodilo za prihodnost.«

"Ta razstava izkazuje vso družbeno sprejetost slovenskega parašporta v zadnjih letih. Vid že več kot desetletje lovi v objektiv naše športnike tako ob uspehih kot ob manj uspešnih zgodbah. To je navdih – ne samo za invalide, ampak tudi družbo. Prepričan sem, da bomo z leti in majhnimi koraki presegli te predsodke o drugačnosti. Ta razstava je eden od mozaikov, ki to prikazuje pozitivno in na način, s katerim želimo nagovoriti splošno javnost," je o pomenu razstave dejal Lazar.

Razstava s tematiko samo paraolimipijskih iger je prva na takšni ravni doslej, so pa v zvezi lani ob 60-letnici delovanja že pripravili širšo tematsko razstavo, na kateri so bile fotografije tudi z iger.