Leto 1919 je bilo prelomno v mnogih pogledih. Slovenskemu ozemlju je bilo priključeno Prekmurje, ustanovljena je bila prva univerza in prav tedaj so tudi slepi in slabovidni dobili uradno organizirano šolo, v kateri so poučevali v slovenskem jeziku. Po besedah avtorjev razstave (Dušan Škafar, Nastja Strnad, Nina Schmidt in Jera Svetek) je mogoče skozi njeno celotno zgodovino zaslediti »veliko predanost, iznajdljivost in požrtvovalno delo pedagoških delavcev na eni strani ter močno željo po znanju in neverjetno vztrajnost učencev pri doseganju le-tega na drugi strani.«
Za ustanovni datum Zavoda za slepe velja 13. september 1919, ko je deželna vlada imenovala člane njegovega kuratorija. Fotografska razstava pokriva celotno stoletno obdobje izobraževalne ustanove za slepe. Slika slepih vojakov predstavlja obdobje njene predzgodovine. Razstava prikazuje institucionalne začetke, kasneje se osredotoči na selitev zavoda v Kočevje med letoma 1922 in 1944 in prikazuje nezavidljivo stanje, v katerem se je tedaj znašla ustanova za slepe in slabovidne. Po drugi svetovni vojni se je zavod preselil v Ljubljano in je po krajšem gostovanju v gluhonemnici svoje mesto našel v prostorih zavoda De Notre Dame na Mirju. Zaradi vedno večjega števila vpisanih gojencev so leta 1965 zgradili novo šolsko poslopje. Kasneje si je Zavod za slepo in slabovidno mladino kot vizijo zastavil preoblikovanje v center z usposobljenimi strokovnjaki in primerno opremo. Do tega je tudi dokončno prišlo leta 2016, ko se je zavod preimenoval v Center IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne.
Na razstavi, ki so jo v sredo odprli v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani, je mogoče videti predvsem arhivske fotografije Centra IRIS. Predstavljene so na panojih in opremljene s spremljevalnim tekstom. V spodnjem desnem kotu panoja se nahaja QR koda,s pomočjokatere lahko obiskovalec s pametnim telefonom dostopa do opisa panoja, spremljevalnega teksta in opisa slik, ki mu jih lahko prebere govorna sinteza. Poleg kronološkega pregleda je del razstavljenih fotografij namenjen tematskim sklopom, kot so denimo pouk slepih in slabovidnih, izleti, telovadba, specialna znanja in podobno. Del razstave predstavljajo tipanke, ki služijo urjenju tipnega zaznavanja oseb z motnjo vida, ter izdelke učencev. Tipanke so unikatni izdelki zaposlenih na Centru IRIS in študentov različnih humanističnih smeri. To so knjige, primerne za mlajše slepe in slabovidne otroke. Ilustracije se tipajo in so opremljene s povečanim tiskom in brajico. Šolska knjižnica Centra IRIS hrani verjetno največji nabor tipank v Sloveniji. Likovni izdelki so nastali pri pouku na različnih razredih osnovne šole ter v oddelku posebnega programa vzgoje in izobraževanja Centra IRIS pod mentorstvom profesoric Jere Svetek in Nine Schmidt. Poskušali sta predstaviti vse učence in likovna dela v različnih tehnikah.
Razstava, ki zaokroženo prikazuje tako zgodovino kot sedanji utrip vzgojno-izobraževalnega procesa, si lahko v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani ogledate do petega oktobra.
A. T.
