Zakon o izenačevanju možnosti invalidom med drugim opredeljuje tudi pravico oseb s posebnimi potrebami do psa vodnika oziroma psa pomočnika. Za psa vodnika oziroma pomočnika pa ni primeren kar vsak pes, temveč mora biti ustrezno izšolan. V Sloveniji si je poslanstvo šolanja psov za pomoč gibalno in senzorno oviranim osebam naložilo humanitarno društvo CANIS.
Pse za vodenje slepih so poznali že v stari Grčiji, o čemer pričajo Aristotelovi zapisi. Omenjeni so tudi v arabskih pisnih virih iz 13. stoletja in drugih srednjeveških besedilih. Množično so pse vodnike začeli uporabljati po 1. svetovni vojni v Nemčiji, saj so zaradi uporabe bojnih plinov številni vojaki oslepeli. Prve šole za usposabljanje psov vodnikov slepih so nastale v Nemčiji, Angliji, ZDA in Avstraliji. Usposabljanje psov vodnikov v Sloveniji pa se je začelo leta 1953, vendar število izšolanih psov vodnikov dejanskim potrebam nikakor ne ustreza. Glede na število slepih in slabovidnih bi pri nas potrebovali vsaj 180 psov vodnikov, če bi hoteli zapolniti vrzel v primerjavi z Zvezo psov vodnikov v Angliji. To pomeni, da bi v Sloveniji morali vsako leto zagotoviti vsaj 24 do 30 psov vodnikov za slepe in slabovidne osebe in tudi prav toliko psov pomočnikov za druge oviranosti. Dejansko stanje je zelo drugačno: od leta 2006 do danes je bilo v Sloveniji izšolanih le 28 psov vodnikov za slepe in slabovidne in šest psov pomočnikov za gibalno ovirane ljudi.
V prostovoljnem humanitarnem društvu SLO-CANIS delujejo mednarodno licencirani inštruktorji in trenerji, ki pse po evropsko sprejetih standardih usposabljajo za delo kot vodnike ali pomočnike gibalno in senzorno oviranim osebam. Izšolali so že enajst psov vodnikov, štiri pse pomočnike, enega psa terapevta in enega psa družabnika, trenutno šolajo še dva psa vodnika, Astorja in Dono, oba pasme labradorec. O šolanju psov, ki bodo pomagali ljudem z različnimi oviranostmi, smo se pogovarjali s predsednico društva SLO-CANIS, mag. Darinko Lečnik Urbancl.
Kakšne lastnosti mora imeti pes vodnik ali pomočnik?
Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je vsak pes, ki lepo hodi na povodcu, primeren za vlogo pomočnika ali vodnika. Pes vodnik je potrpežljiv, umirjen, prilagodljiv, ne vznemirjajo ga drugi psi, muce, ptiči, obenem pa je vodljiv. V okoliščinah, ko pes »presodi«, da je za slepega neka situacija nevarna, njegovega povelja ne upošteva in sam prevzame pobudo ter uporabi svojo inteligenco ter iznajdljivost. Biti mora popolnoma navezan na človeka in pripravljen na delo z njim. Seveda mora biti v izredni psihični in fizični kondiciji ter zdrav. Popolnost na štirih tačkah. Psov, ki ustrezajo opisu, na svetu ni ravno veliko – pravzaprav jih je zelo malo, zato so še toliko bolj dragoceni.
Katere pasme so za tako delo najprimernejše?
V Canisu dajemo velik poudarek testiranju psov, ki gredo v proces šolanja. Že pri sami izbiri legla smo zelo pazljivi. Navdušeni smo nad zlatimi prinašalci in labradorci. Ti imajo največ prirojenih značajskih in telesnih lastnosti, ki jih potrebujemo za dobrega psa vodnika ali psa pomočnika. Trenutno še ne eksperimentiramo z drugimi pasmami, v šoli v Angliji pa smo že naleteli na posrečene mešance med zlatimi prinašalci in labradorci ter kodri z labradorci (labradoodle), ki so se izkazali za dobre pse. Gensko so jim spremenili nekatere lastnosti, da bi bili še ustreznejši: povišali višino ali skrajšali predolgo dlako, da jih uporabniki lažje negujejo in delajo z njimi.
Kako primerne pse izberete in izšolate?
Ko izbiramo psa, smo zelo pazljivi že pri izbiri primernega vzrejnega para. Ta mora imeti že v genih zasnove, ki jih iščemo. Prvo testiranje mladičkov opravimo že pri enem do dveh mesecih starosti. Načeloma izbiramo mirnejše pse, ki iščejo stik s človekom in uživajo v njegovi družbi. Teste nato opravljamo vsakih nekaj mesecev, da vidimo, kako se pes razvija v posameznih razvojnih obdobjih, ko sprejema nove vtise in znanja. Pes mora biti motiviran za tako delo, da prestane vse teste. Gre predvsem za preverjanje napredovanja psa v šolanju, ki je sistemsko grajen od prvega dne. Naša šola je prva organizacija, ki vzpostavlja tudi prvi vzrejni center v Sloveniji; ničesar ne želimo prepustiti naključju, saj so taki psi predragoceni, da bi si lahko privoščili napake. Nimamo neomejenih sredstev in neomejenega števila potencialnih mladičev, imamo pa veliko kandidatov, zato moramo biti previdni in racionalni že pri prvih korakih. Ne smemo imeti psa, ki bi nežno in drobno gospo premočno vlekel ali premajhnega psa za visokega človeka. Psov nimamo na zalogo in ne moremo delati številnih kombinacij, kdo komu najbolj ustreza. V tujini, kjer je večje zaledje, pa je to ustaljena praksa.
Da izšolamo psa vodnika ali psa pomočnika, sta potrebni vsaj dve leti. Predpriprava psa traja eno leto, specialno šolanje psov pomočnikov in psov vodnikov pa od šest do osem mesecev.
Samostojnost je želja in cilj vsakega človeka. Življenjsko samostojnost lahko pri nekaterih invalidnostih zagotavljajo tudi psi vodniki in pomočniki. Psi vodniki so namenjeni slepim in slabovidnim osebam in zanje pomenijo »oči«.
Psi vodniki se v procesu učenja naučijo uporabniku nakazati talne ovire na poti, kot so pločniki, stopnice, luknje, luže in podobno; izogibajo se višinskim oviram, na primer zapornicam in nizkim vejam; naučijo se ogniti pokončnim oviram, kot so prometni znaki ali štrleči vogali; izbrati znajo varno pot čez cesto in skozi gnečo ljudi, upočasnijo hojo, ko prečkajo stransko ulico oziroma gredo mimo gradbišč; poiščejo zebro za varen prehod čez cesto, poiščejo varno pot mimo napačno parkiranih vozil, poiščejo semafor, slepo ali slabovidno osebo tudi varno vodijo skozi nihajna vrata in po tekočih stopnicah ter ob robu ceste, kjer ni pločnika. Svojemu uporabniku pomagajo do prostega sedeža na avtobusu ali vlaku, ga vodijo do prostega okenca na pošti ali banki. Skratka, pes vodnik slepemu in slabovidnemu omogoča čim bolj enakovredno in varno udeležbo na javnih mestih in v prometu.
Čeprav Sabina Dermota ne vidi sveta okoli sebe, ga doživlja intenzivneje kot marsikdo drug:»Leta 2011 sem dobila psa vodnika. Z njegovo pomočjo sem postala veliko bolj samostojna in samozavestna. Hkrati pa sem svojo družino razbremenila, saj vedo, da je moje gibanje ob psu veliko varnejše kot brez njega. Tako z njim spet zahajam v gledališče, obiskujem prijateljice, pohajkujem po domači okolici, tečem in počnem sama še marsikaj drugega, kar sem prej počela v spremstvu koga drugega.«
Inštruktor psov vodnikov in psov pomočnikov, Emil Urbancl, pa pravi: »Prostovoljnemu delu namenimo večji del svojega prostega časa. Z vsakim izšolanim in oddanim psom pomočnikom naša čustva kar 'poletijo' in nas vsakokrat znova pomladijo. Srce hoče pomagati vsem, razum to omogoča le nekaterim. Zato sodelujem s prostovoljnim delom v Canisu in Repsu.«
Pse pomočnike v društvu Canis šolajo za pomoč gibalno oviranim osebam. Ti psi so njihove »roke«, saj pridobijo veščine, ki izpolnjujejo potrebe njihovih lastnikov.
Pse, ki bodo pomočniki gibalno oviranih oseb, naučimo spremljati invalida ob invalidskem vozičku, ga podpirati pri počasni hoji, mu pomagati pri presedanju, pri obračanju v postelji ali pri vstajanju iz postelje. Cilj učenja je tudi pobiranje različnih predmetov, odpiranje in zapiranje vrat in predalov, prinašanje stvari. Te pse pa usposobimo tudi za pomoč pri hišnih opravilih. Naučijo se naložiti perilo v pralni stroj in ga vzeti iz njega, potiskati ali vleči košaro s perilom, podati denarnico prodajalcu, povleči odejo in še kaj. Naučijo se pomagati invalidu tudi pri oblačenju, znajo pritiskati na tipke za elektriko in seveda v nujnih primerih tudi pritisniti tipko SOS na telefonu.
Stojan Rozman, ki je že veliko let na invalidskem vozičku, obožuje svojo psičko pomočnico: »Kira je moj srček, zame ni le delovni pes, ona je moja prijateljica!«
Tjaša, ki je na invalidskem vozičku zaradi cerebralne paralize, pa je svoje občutke izrazila takole:»Odkar imam Dona, besede dolgčas ne poznam več. Pa naj še kdo reče, da ljudje s posebnimi potrebami ne znamo živeti polnega življenja!«
Mirica Ačko, ki ima psa pomočnika, pa dodaja:»V Canisu znajo kužki vse, le govoriti še ne.«
Za katere osebe je pes pomočnik še primeren?
Psa pomočnika je mogoče izšolati tudi za pomoč gluhim in naglušnim osebam. Zanje so »ušesa«, saj jih opozorijo na slišne signale, kot so na primer zvonjenje telefona, alarma, sirene, zvonca, pa na trkanje na vrata, signal mikrovalovne pečice, otroški jok, klicanje ljudi in še na marsikaj drugega, saj je naš svet poln zvočnih sporočil. Psi pomočniki pa so lahko v veliko pomoč tudi epileptikom in sladkornim bolnikom, saj jih lahko opozorijo na mikrospremembe v organizmu. V Canisu imamo dolgoročno v načrtu šolanje psov tudi za potrebe gluhih in naglušnih, epileptikov in sladkornih bolnikov, trenutno pa se ukvarjamo s projektom pes družabnik in pes za otroke z avtizmom. Druženje s štirinožnimi kosmatinci tudi nanje vpliva blagodejno. Tako je ob prvem srečanju z našim psom dejala mama otroka avtista, Sabina Herle, ki je tudi predsednica društva za avtizem DAN: »Prvo srečanje psičke Loti z mojim otrokom je bilo ljubezen na prvi dotik.«
Pes in njegov uporabnik morata postati usklajen tandem
Izšolamo tako psa kot tudi kandidata, ki se mora z zanj izbranim psom tudi lepo ujeti, da bosta lahko v prihodnjih letih izgradila zaupljiv in dober odnos. Kmalu po začetku šolanja začnemo vključevati tudi kandidata, da bo prehod z vaditelja, ki je za psa izredno pomembna oseba, na novega lastnika čim lažji in nestresen. Sprva so to občasna druženja, obiski ob koncu tedna, v zadnji tretjini šolanja pa je kandidat tudi aktivno vključen, saj mora poznati ukaze za psa, ravnanje z njim in njegove navade.
Ali so psi vodniki in pomočniki ves čas v službi? Koliko časa traja delovna doba psa vodnika ali pomočnika?
Tako kot ljudje imajo tudi psi pomočniki svoj delovni in svoj prosti čas. Poseben protokol začetka dela nakazuje, da bo pes nekaj časa »v službi«. Služba se začne takrat, ko mu nadenemo posebno oprsnico ali oprtnico z vodilom. Delovna doba psa pomočnika je okrog osem do deset let. Po upokojitvi pes po navadi ostane v družini, če ima uporabnik le možnosti za to.
Kakšen je pri nas postopek za pridobitev psa vodnika ali pomočnika?
Trenutno obstaja velika razlika, kako priti do psa vodnika in kako do psa pomočnika.
Zapsa vodnikaje treba prositi na zdravstveni zavarovalnici. Po izpolnjevanju določenih kriterijev kandidata vpišejo na čakalno listo. Imeti mora določen odstotek izgube vida, primerne bivalne razmere za psa in ustrezen odnos do živali. Imel naj bi toliko razgibano življenje, da naj bi mu pes vodnik znatno olajšal gibanje in vsakodnevne ter občasne opravke, saj lahko s psom dostopa praktično povsod (prevozna sredstva, uradi, trgovine, družabni dogodki, šport ...). Zdravstvena zavarovalnica in inštruktor skleneta pogodbo o šolanju psa, kar traja približno šest do osem mesecev, nato psa prejme njegov uporabnik.
Pripsih pomočnikihje drugače. Ti so namenjeni vsem drugim kategorijam ljudi s posebnimi potrebami: gibalno oviranim, gluhim, epileptikom, sladkornim bolnikom ... S kandidatom sklenemo interni dogovor in ne zavrnemo nikogar. Problem pa je v financiranju, saj psa pomočnika, kljub sprejetemu zakonu ZIMI (Zakona o izenačevanju možnosti invalidov) še vedno financiramo iz donatorskih in sponzorskih sredstev. Večina ljudi si psa pomočnika namreč ne more privoščiti. Zelo si želimo, da bi se financiranje programa šolanja psov pomočnikov uredilo tako kot pri psih vodnikih, saj menimo, da ni potrebe po omejevanju stopenj invalidnosti. Vsak si zasluži biti enakopraven član družbe, in če je to mogoče doseči s psom pomočnikom, mu pri tem z veseljem pomagamo z našimi izkušnjami.
Kakšno je poslanstvo vašega društva in kako ga uresničujete?
Osnovno poslanstvo Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodnikov in psov pomočnikov CANIS je izšolati pse za pomoč gibalno in senzorno oviranim osebam.
Predstavljamo nove možnosti mobilnosti, ki jih izšolani psi omogočijo osebam s posebnimi potrebami, najsi bodo ti gibalno, senzorno ali duševno prikrajšani.
Zdaj ko je preteklo nekaj let, se lahko pohvalimo, da smo znatno dvignili standard kompetenc inštruktorjev, ki so imeli prej zlasti izkustvena znanja, zdaj pa so pridobili tudi teoretično znanje. V Sloveniji smo uveljavili evropske standarde, ki veljajo pri psih vodnikih in psih pomočnikih. Mednje spadajo kompetence vaditeljev in inštruktorjev, procesov in metod šolanja, pristopi k šolanju psov in seveda znanje, ki ga mora na koncu pokazati pes. Kako bomo to stroko razvijali še naprej, je odvisno samo od nas.
Pomagati drugim pomeni tudi utrjevanje naše samozavesti in utemeljevanje naše koristnosti.Veseli smo, da je naše življenje prežeto s pasjimi prijatelji in da lahko po svojih močeh pripomoremo k lepšemu in prijaznejšemu življenju tistih, ki so pomoči potrebni.
Pes pomočnik ali vodnik lahko osebam z invalidnostjo bistveno spremeni kakovost življenja.
Če želite pomagati pri zbiranju sredstev za šolanje psov pomočnikov, pošljiteSMS z besedo PES na 1919, s čimer boste društvoSLO-CANISdarovali 1 EUR. Če želite prispevati več, pa lahko znesek nakažete na TRR št. SI56 0417 3000 1474 982. x
Veronika Rot
