Stavba TV SLovenija na KOlodvorski ulici v Ljubljani. Pred stavbo stoji Kalinov kip Dečka s piščalko. Foto: Televizija Slovenija
Stavba TV SLovenija na KOlodvorski ulici v Ljubljani. Pred stavbo stoji Kalinov kip Dečka s piščalko. Foto: Televizija Slovenija

Radio Ljubljana je začel oddajati 1. septembra leta 1928. Šlo je za poskusno oddajanje inženirja Marija Osane prek oddajnika, ki ga je izdelal sam že leta 1924. Prvi programski delavci so se že čisto na začetku zavedali, da ima radio posebno poslanstvo in moč obveščati, izobraževati in kultivirati radijske poslušalce.

Leta 1963 je imel radio že 360.000 radijskih naročnikov, v povprečju pa ga je poslušalo pol milijona prebivalcev. Tega leta je bil t. i. prime time med 20. in 22. uro rezerviran za simfonični orkester ob ponedeljkih, radijsko igro ob torkih, opero ob sredah, narodne napeve ob četrtkih, komentirano oddajo ob petkih, za razvedrilo in ples pa je bil čas ob sobotnih večerih.

Za uradni začetek slovenske televizije štejemo 11. oktober 1958. Takrat je z oddajanjem začel eksperimentalni program iz TV studia Ljubljana, od 28. novembra tega leta pa postal reden v okviru skupnega jugoslovanskega programa, znotraj katerega je delež TV Ljubljana znašal okoli 30 odstotkov. Današnji TV Dnevnik oziroma takratni TV Obzornik je v začetku pripravljal Studio Beograd, slovenska različica pa je šla prvič v eter 15. aprila 1968, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec.

Fotografija zaslona, na kateri je prikazana mobilna aplikacija RTV SLovenija. Foto: SOJ RTV SLO
Fotografija zaslona, na kateri je prikazana mobilna aplikacija RTV SLovenija. Foto: SOJ RTV SLO

RTV danes

RTV Slovenija ja danes sodobna medijska hiša, ki pripravlja pet televizijskih in osem radijskih programov ter spletne vsebine na Multimedijskem centru (MMC). Pod okriljem RTV-ja že dolga leta delujejo tudi Simfonični orkester, Big Band RTV Slovenija, Komorni zbor ter Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Tu je še ZKP RTV Slovenija, ki je bila ustanovljena leta 1970. Neprecenljivi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine so naši arhivi, pomemben del hiše pa je tudi enota Oddajniki in zveze, kjer skrbijo, da vsebine pridejo do ušes in oči naših uporabnikov.

Na modri podlagi piše: DOSTOPNOST, #doberjavniservis, #tuditojejavniRTV. Foto: dostopno
Na modri podlagi piše: DOSTOPNOST, #doberjavniservis, #tuditojejavniRTV. Foto: dostopno

Dostopnost RTV vsebin

RTV Slovenija je v službi javnosti. Ustvarjamo vsebine za vse: otroke, mladostnike, starejše, ljubitelje športa in ljubitelje kulture, pokrivamo najrazličnejša področja življenja, dela, zabave, pogled usmerjamo v dogodke doma in po svetu. Naša dolžnost pa je, da dostop do teh vsebin omogočamo celotni javnosti. Zato na RTV Slovenija veliko pozornost in trud posvečamo prilagajanju naših vsebin tudi osebam, ki za to potrebujejo posebne tehnike.

Oddaja Prisluhnimo tišini, ki nastaja v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter TV Slovenija, je del našega rednega programa že 40 let. Oddajo ustvarjajo gluhi in naglušni in je narejena v slovenskem znakovnem jeziku.

Za gluhe in naglušne oddaje podnaslavljamo že od leta 1997. Podnapisi so dostopni na Teletekstu: stran 771 za TV SLO 1, stran 772 za TV SLO 2 in stran 773 za TV SLO 3. Mesečno se podnaslovi okoli 750 oddaj, kar pomeni skoraj 30 oddaj na dan. Podnaslavlja se informativne, izobraževalne, dokumentarne, kulturne, igrane, razvedrilne, verske, otroške in mladinske oddaje, ki so že vnaprej pripravljene. Prav tako se vsaj delno zagotavlja podnaslavljanje informativnih oddaj – za tiste dele, ki so pripravljeni vnaprej. Podnapise seveda lahko spremljate tudi na spletu.

Za gluhe, ki komunicirajo v slovenskem znakovnem jeziku, tolmačimo številne oddaje iz našega pestrega nabora vsebin. V trenutni situaciji, ko je še posebej pomembno, da smo o aktualnih dogodkih ažurno obveščeni, saj nam življenja v veliki meri kroji epidemija s COVID 19, tolmačimo predvsem osrednji dnevnoinformativni blok ob 19. uri ter Odmeve ob 22. uri.

Tolmačimo pa tudi izredne oddaje, ki obravnavajo te pereče teme, na primer Premagajmo COVID 19 in občasno Tarčo in še katero drugo oddajo. Seveda gluhim gledalkam in gledalkam omogočamo tudi, da si v svojem jeziku ogledajo državne proslave. Tolmačene oddaje sočasno predvajamo na TV MB, sočasno ali pa z zamikom tudi na TV SLO 3. Ko bo svet ponovno zapeljal v običajne tirnice, pa se bomo vrnili k tolmačenju tudi drugih oddaj: Infodrom, Ugriznimo znanost, Tednik …

Ob posebnih priložnostih za gluhe prilagodimo tudi radijske oddaje. Takrat v radijski studio povabimo tudi tolmača za slovenski znakovni jezik in radijsko oddajo predvajamo tudi v sliki na MMC TV.

Pri mizi v radijskem studiu od leve proti desni sedijo: Valerija Škof, Marko Jenšterle, Matic Pavlič, Petra Medved, Matjaž Juhart. Mojca Korenjak. Foto: Petra Medved, arhiv Radio Prvi Foto: dostopno
Pri mizi v radijskem studiu od leve proti desni sedijo: Valerija Škof, Marko Jenšterle, Matic Pavlič, Petra Medved, Matjaž Juhart. Mojca Korenjak. Foto: Petra Medved, arhiv Radio Prvi Foto: dostopno

Za slepe in slabovidne zagotavljamo zvočne opise in zvočne podnapise. Zvočni opisi, ki jih pripravljamo za izbrana dela domače produkcije, zapolnjujejo vrzeli med dialogi in prevajajo sliko v besedo. Tako lahko tudi slepi in slabovidni doživljajo filmsko umetnost, ne da bi bili prikrajšani za dogajanje v sliki, ki ni zajeto v dialogu. Z zvočnim opisovanjem v živo pa opremljamo tudi državne proslave. Zvočni podnapisi so tehnika, s katero govorna sinteza bere podnapise tujejezičnih odlomkov. To tehniko uporabljamo v informativnih oddajah, kmalu pa bo na voljo tudi za dokumentarne oddaje. Obe storitvi sta na voljo na dodatnem zvočnem kanalu.

V okviru MMC smo ustvarili poseben portal Dostopno.si, na katerem si lahko preberete prispevke iz življenja, dela, pravic oseb z invalidnostjo. Portal pa je tudi zbirnik vseh naših oddaj v prilagojenih tehnikah. Del portala je tudi rubrika LAHKO BRANJE, v kateri lahko berete prispevke v enostavnejši, lažje razumljivi slovenščini. Veliko je ljudi, ki ne zmorejo brati zapletenih tekstov, vendar pa so prav tako željni informacij. Še več: do obveščenosti imajo enako pravico kot drugi.

Dostopnost je pomemben del RTV Slovenija tudi v vsebinah: v naše oddaje enakovredno vabimo osebe z invalidnostmi kot strokovnjake in kot ljudi z življenjskimi zgodbami, ki so nam vsem lahko za zgled. Seveda pa spremljamo tudi uspehe športnikov invalidov, še posebno v času pomembnih mednarodnih tekmovanj, kot so paraolimpijske igre.

Z večanjem deleža dostopnih vsebin in vpeljavo novih tehnik dostopnosti si RTV Slovenija prizadeva za bolj vključujočo družbo. Tudi to je namreč poslanstvo dobrega javnega servisa.

Ostanite še naprej z nami!