Na fotografiji so mladi športniki na evropskih para igrah. Foto: ZŠIS-POK
Na fotografiji so mladi športniki na evropskih para igrah. Foto: ZŠIS-POK

Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS – POK) v zadnjih letih vse večjo pozornost posveča vključevanju mladih invalidov v šport. S športom in rekreacijo namreč mladi invalidi razvijajo svoje zmožnosti, krepijo samopodobo in s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja. Zato je ZŠIS – POK v sodelovanju z Lidlom Slovenija razvil program Postani športnik. O novosti več v pogovoru z Damjanom Lazarjem, predsednikom ZŠIS – POK.

Kako pomembno je športno udejstvovanje za invalide?

Za vsakogar je športno udejstvovanje zelo pomembno. Kadar pa govorimo o invalidu, se ta pomembnost še povečuje. Razlogov je več, prvi je seveda zdrav način življenja, sledi prenos zdravstvenih in življenjskih izkušenj od drugih invalidov ter socializacija v družbo.Šport pomaga otrokom z invalidnostjo, da se naučijo uporabljati svoje telo v skladu s svojimi zmožnostmi, in pogosto je videti, da so zmožnosti mnogo več od pričakovanja njihovih staršev. S športom se poleg psihološke in fizične koristi razvije tudi samozavest, ki se kaže v družbeni vlogi invalidov. Naj omenim primer: na od vojn prizadetih območjih so z raziskavami dokazali, da ljudje s invalidnostjo, ki sodelujejo v športu, v 70 % lažje najdejo zaposlitev in v več kot 60 % lažje pridobijo življenjskega partnerja v primerjavi s tistimi, ki se ne ukvarjajo s športom.

Kako je z diskriminacijo na tem področju?

Ne moremo govoriti o diskriminaciji. Težava je predvsem v tem, da so športni delavci že na fakulteti za šport premalo seznanjeni s športom invalidov, ti pa se zato srečujejo z neznanjem na tem področju. Druga velika ovira so športni objekti, ki pogosto onemogočajo dostop invalidom na vozičkih v dvorano.

Se s športom lahko ukvarjajo vsi invalidi, ne glede na vrsto oviranosti?

Za vsakega invalida se najde šport, ki je prilagojen njegovim zmožnostim, pa če je še tako gibalno omejen. Eden od športov, ki je nekako rezerviran za najtežje invalide, je boccia, pa imamo zelo veliko bazo športnikov na vseh ravneh. Za šport ni izgovorov.

S športom in rekreacijo si mladi invalidi med drugim krepijo samopodobo in s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Samopodoba je zelo pomembna za vsakega invalida. Šport je zagotovo ena izmed oblik in možnosti, s katerimi si mlad športnik gradi pozitivno samopodobo. Naš projekt Postani športnik vključuje vse športe, ki jih skrbno vodimo na Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskem komiteju.

Kako bi opisali ključni namen tega programa?

Ključni namen pridobivanja in vključevanja invalidov v programe športa je aktivacija na lokalni ravni ter večje sodelovanje z drugimi nacionalnimi športnimi zvezami, ki izvajajo vadbo na lokalnem območju in v svojih programih nimajo športa invalidov. Seveda s tem programom še ne kandidirajo za občinska sredstva za programe športa invalidov.

Merite predvsem na invalide, ki še niso športno aktivni, ali tudi na tiste, ki se že ukvarjajo s športom in bi radi postali vrhunski športniki?

Želimo spodbuditi čim več invalidov k temu, da postanejo aktivni in na tem področju tudi naredijo nekaj zase. Z večjo bazo športnikov bi pridobili večjo konkurenco in kakovost tudi v vrhunskem športu.

Kako in kje boste nagovarjali mlade invalide, da je šport koristen za njihovo fizično in tudi mentalno počutje?

K sodelovanju je pristopil tudi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, ki se vsak dan srečuje z invalidi, ki se razlikujejo tako po starosti kot poškodbi. Zato je za nas zelo pomembno zgledno in dobro sodelovanje z inštitutom. Izjemnega pomena je tudi naša vključenost prek športa v inštitut. Pripravili in vodili bomo več delavnic za invalide in njihove starše, da bodo lažje prepoznali pozitivne vidike športa. Že zdaj enkrat na teden izvajamo predstavitve športa za njihove hospitalizirane paciente.

Kje boste izvajali program?

Programe bomo izvajali tam, kjer bomo imeli glede na interes največ športnikov. Seveda pa je iluzorno misliti, da bomo lahko z vsemi športi prišli v vsako vas. Nekaj športnikov se bo dalo integrirati v športna društva neinvalidov, druge, ki bodo zaradi svoje invalidnosti ali specifike športa ostali zunaj, pa bomo poskušali organizirati regijsko, glede na regijske potrebe športa.

Kot vem, je treba zagotoviti ustrezne razmere za prilagojene športne aktivnosti in hkrati krepiti ozaveščenost in motivacijo mladih invalidov za športne programe, ki so na voljo. Kako boste to uresničili?

To je morda za naš največji zalogaj, ker ta segment potrebuje tudi dobro finančno podporo. Seveda pa smo lahko veseli, da je naš partner in podpornik Lidl Slovenija pripravljen aktivno sodelovati v tej zgodbi. Vendar je to zgodba, ki bo šele po nekaj letih prikazala učinke našega dela na lokalni ravni. Med sabo imamo veliko odličnih športnikov invalidov, ki so lahko dobri motivatorji pozitivnih zgodb, ki so jih doživljali v športom. Tudi nanje stavimo, da bodo pripomogli k vključevanju predvsem mladih.

Včasih so potrebni inovativni pristopi za športno udejstvovanje invalidov. Jih boste poskušali uporabiti in kako?

Prav zato smo k sodelovanju povabili podjetje, ki se ukvarja s komunikacijo. Da bodo uporabniki pravilno razumeli naš interes. Mislim, da se bomo ozaveščanja lotili tudi po družbenih omrežjih in tehnologijah, ki so nekako mladim blizu. Treba bo pripraviti programe, ki jih bodo toliko motivirali, da bodo sami pokazali interes in potrebo po športni vadbi in druženju.

Kdaj začnete program izvajati?

Težko rečem. Vem le, da tam, kjer je treba nekoga samo usmeriti, zelo hitro; kjer ni prilagojenega športnega objekta in živi majhno število uporabnikov ali celo samo eden, pa zelo dolgo. Mi se bomo poskušali potruditi za vsakega posameznika, da bo dobil vsaj osnovne informacije, kje se izvaja vadba. Ne smemo pozabiti niti na invalidska društva, ki svoje športne programe ponekod izvajajo bolj, drugod pa manj aktivno.

Kakšen cilj ste si zadali, morda v številkah – koliko mladih bi radi vključili?

Nimamo določenih številk v glavi. Želimo pa si, da bi invalidi tudi v športu in pri lastnem zdravju postali dejavnejši. Radi bi ustvarili organizirano mrežo, ki bi bila tudi finančno neodvisna in bi jo podprlo lokalno okolje, v katerem se izvaja športna dejavnost invalidov.

Koliko sredstev bo potrebnih za zagon programa? Bo program Postani športnik postal stalnica?

V tem trenutku težko določimo višino finančnih sredstev, vemo pa, da bo treba v začetku zagotoviti zagonska sredstva. V prihodnosti pa bi moral biti sistem finančno sam sebi zadosten. Deležnike želimo naučiti črpati finančna sredstva iz lokalnega okolja in jih narediti samo odvisne od lokalne skupnosti in ne obratno. To bo projekt, ki nima konca in je nujen za populacijo, ki že zaradi svojih ovir postaja preveč neaktivna na športnem področju in se vse bolj prepušča v nemilost družbenim medijem.

Kje lahko nekdo, ki bi se rad vključil v ta program, dobi podrobnejše informacije?

Na naši spletni strani se lahko prijavi z obrazcemhttp://www.zsis.si/postanisportnik/. Odzvali se bomoin poskušali kandidata umestiti v želeno športno vadbo, ki bo najbliženjegovemu bivalnemu okolju. x

Vesna Pfeiffer