Zveza društev slepih in slabovidnih (ZDSSS) je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Zavodom Dostop v četrtek, 21. novembra 2014, organizirala strokovni seminar o urejanju dostopnosti urbanega prostora za slepe in slabovidne s poudarkom na talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki slepim in slabovidnim omogoča varne poti po urbanem okolju. Na seminarju so predavatelji predstavili, kako z najmanj stroški najučinkoviteje rešiti problem dostopnosti in pri tem upoštevati tudi druge skupine ljudi s posebnimi potrebami.
Samostojno gibanje v prostoru je za večino ljudi nekaj samoumevnega, za slepe in slabovidne pa je veliko večji izziv. V zadnjem času se v Sloveniji čedalje več pozornosti posveča izboljšanju dostopnosti do prostora in informacij za slepe in slabovidne. Vendar prilagajanje urbanega prostora ljudem z okvaro vida zahteva veliko strokovnega znanja. »TTVS nam omogoča samostojnejše gibanje po urbanem okolju, poleg tega pa ima še eno, zelo pomembno vlogo: vzbuja zavest, da v okolju živimo ljudje z različnimi potrebami, in opozarja, da smo med vami tudi slepi in slabovidni,« je v pozdravnem nagovoru dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS. Primerjal je tudi dostopnost Ljubljane z drugimi evropskimi mesti in ugotovil, da je naša prestolnica za slepe in slabovidne dostopnejša kot marsikatera druga, čeprav se marsikaj še vedno lahko izboljša in uredi. Na izboljšanje dostopnosti Ljubljane za invalide je ponosen tudi župan Zoran Janković. Ljubljana se je namreč v izboru za nagrado za dostopnost za osebe z oviranostmi leta 2012, ko je zmagal Salzburg, med 114 prijavljenimi mesti iz 23 držav EU uvrstila v finalno skupino osmih in prejela posebno priznanje za krepitev dostopnosti na področju prometa in z njim povezane infrastrukture. Dosedanje delo MOL-a pri odpravljanju arhitektonskih ovir v prostoru in izvedbo TTVS na območju Viča, Centra in Rudnika je orisala Polona Artač. »Vsaka od poti v mestnem središču je sicer zasnovana tako, da se navezuje na postajališča mestnega potniškega prometa. Avtobusna postajališča so vstopne točke, od koder naj bi bil omogočen ustrezen dostop do posameznih objektov in območij.« Andreja Albreht iz Zavoda Dostop pa je v uvodnem predavanju predstavila načelo prostor za vse. To izhaja iz univerzalnega pristopa k oblikovanju prostora, torej k načinu oblikovanja prostora, ki upošteva in vključuje najširši krog ljudi. Pojasnila je tudi temeljna načela talnega taktilnega vodilnega sistema.
Kaj je talni taktilni vodilni sistem (TTVS), njegovo načrtovanje in umeščanje v prostor
TTVS je sistem talnih oznak, ki omogoča slepim in slabovidnim varno pot po urbanem prostoru. Gre za kombinacijo obstoječih robov, po katerih se slepi in slabovidni orientirajo, to so na primer zidovi in robniki, in standardnih taktilnih oznak, se pravi plošč s čepki in rebri, ki te robove med seboj smiselno povezujejo v sklenjene poti. Osnovni gradniki TTVS-ja so čepaste in rebraste plošče. Čepaste plošče obveščajo o dogodkih na poti, na primer o bližini vhoda v stavbo ali postaje, in opozarjajo na spremembo smeri, rebraste plošče pa vodijo, usmerjajo in preusmerjajo. Pomembno je, »da so elementi kontrastne barve glede na okolico in da so vodilni elementi nekaj milimetrov višji od podlage,« je opozorila Andreja Albreht. Premišljeno načrtovan TTVS je zasnovan tako, da slepim omogoča preprosto orientacijo po prostoru, obenem pa ne ovira drugih uporabnikov, na primer gibalno oviranih na invalidskih vozičkih. TTVS je treba načrtovati s poglobljenim premislekom, saj je razlika med uporabnim in neuporabnim oziroma nevarnim zelo majhna. Vsakič sproti je treba proučiti, katera informacija bo slepemu koristila, in jo nato ustrezno podati. Pri tem je med drugim treba upoštevati obstoječa vodila in oznake, da stroški izvedbe po nepotrebnem ne narastejo. »Načrti varnih poti, ki se skupaj z uporabniki izdelajo za posamezni kraj pred začetkom izvedbenih načrtov oziroma del, prispevajo h kakovosti rešitev, znižajo stroške, obenem pa so temelj za poznejše vzdrževanje, uporabo in tudi izobraževanje uporabnikov taktilnih oznak,« je v svojem predavanju poudarila dr. Andreja Zapušek Černe iz Zavoda Dostop, ki je predstavila Načrt varnih poti kot temelj učinkovitega urejanja dostopnosti mest. O tem, da načrtovanje taktilnih oznak zahteva veliko usklajevanja in prilagoditev med smernicami projektiranja in stanjem okolja, je spregovorila tudi Petra Krištof iz podjetja Lineal, d.o.o., Maribor, ki je sodelovala pri načrtovanju in izvedbi talnih taktilnih oznak v Mariboru: »Pomembna sta tako skrbno načrtovanje kot tudi skrbna izvedba.« Pravne podlage za to področje so zato zelo potrebne, saj bi bile v pomoč načrtovalcem pa tudi izvajalcem, nadzoru in naročnikom. O primerih dobrih praks sodelovanja uporabnikov z občinami je na seminarju govoril Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki kot predsednik sveta NVO Severne Primorske ter član regijskega razvojnega sveta Severne Primorske aktivno sodeluje pri postopkih prilagajanja urbanega prostora v regiji. Spregovoril je o programu Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih, ki se izvaja s policijsko postajo Nova Gorica, pa tudi na državni ravni in je namenjen ozaveščanju slepih in slabovidnih o ravnanju na področju prometne varnosti, o programih dostopnosti turizma za vse in drugih.
Uporabe talnega taktilnega vodilnega sistema se je treba naučiti
Vsak slep ali slaboviden uporabnik TTVS-ja mora najprej dobro spoznati sistem in se naučiti temeljnih pravil. Sistem je sicer logičen in preprost, vendar je nekaj osnov vseeno treba poznati, saj so nekatere situacije označene tako, da jih slepi in slabovidni zgolj intuitivno ne morejo usvojiti. Osnove dela s slepimi in slabovidnimi je predstavil tiflopedagog Peter Rot, ki se je v svojem predavanju osredotočil na uporabo bele palice v prometu. Podrobno je predstavil namen in način uporabe bele palice v prometu, spregovoril pa je tudi o splošnih načelih, ki jih je treba pri tem upoštevati, in na pomen prilagajanja pločnikov, križišč in preostalih površin, ki jih uporabljajo ljudje z okvaro vida.
Pomen TTVS-ja za slepe in slabovidne
Z vpeljavo TTVS-ja lahko slepim in slabovidnim omogočimo dostop do javnih ustanov, postaj javnega potniškega prometa in drugih pomembnejših območij ter objektov v javni rabi, s tem pa posredno vplivamo tudi na njihovo vključevanje v družbo. Zato da bi bil TTVS uporaben in učinkovit, je izjemno pomembno, da so upoštevana osnovna pravila, saj lahko nekatere na prvi pogled zanemarljive podrobnosti slepemu sporočajo napačne informacije. TTVS mora biti pravilno zasnovan, in sicer tako, da slepim in slabovidnim omogoča preprosto orientacijo po prostoru, pri tem pa ne ovira drugih uporabnikov. Za samostojno in varno gibanje slepih in slabovidnih v urbanem okolju pa je bistvenega pomena, da so taktilne oznake smiseln del celotnega taktilnega vodilnega sistema, torej morajo biti med seboj povezane. Nujno je tudi redno vzdrževanje taktilnih oznak in seveda celotnih pešpoti. Pomembno pa je tudi, da bi bil TTVS standardiziran in poenoten na ravni celotne države. X
Veronika Rot
