Služba za dostopnost programov RTV Slovenija je včeraj, 4. junija 2019, v Kinu Šiška v Ljubljani pripravila sklepno konferenco projekta ADLAB PRO (Audio description: a laboratory for the development of a new professional profile) oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila.
Konferenca z naslovom Širitev kroga AD je že šesti dogodek, ki ga organizirajo partnerji projekta ADLAB PRO. Javni zavod RTV Slovenija je eden od osmih partnerjev projekta, kot nacionalna radijska in televizijska hiša pa je v svoj program vključila avdiodeskripcijo (AD) oziroma zvočno opisovanje že pred nekaj leti in se trudi za čim kakovostnejšo implementacijo ter razširja dobro prakso po vsej regiji. Namen konference je bil predstaviti dogajanje in novosti na področju zvočnega opisovanja, hkrati pa so sodelujoči lahko aktivno sodelovali s svojimi predlogi, znanjem in izkušnjami. Na konferenci so sodelovali partnerji projekta ter domači in tuji gostje.
Vsebinski sklopi konference
TV Slovenija in zvočno opisovanje
V uvodnem delu konference so po pozdravnem nagovoru generalnega direktorja Igorja Kadunca predstavili delovanje RTV Slovenija na področju zvočnega opisovanja avdiovizualnih vsebin od začetkov do danes. Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb je v svojem nagovoru predstavila, kaj vse RTV Slovenija počne, da bi svoje vsebine naredila dostopne za različne skupine uporabnikov, predvsem za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Predstavila je tehnike dostopnosti, saj različni uporabniki potrebujejo povsem nasprotne prilagoditve. Za gluhe izbrane oddaje tolmačimo v slovenski znakovni jezik, za naglušne je potrebno oddaje podnaslavljati. Za slepe in slabovidne pa sta tehniki prilagoditve govorna sinteza, ki bere podnapise in zvočno opisovanje, v katerem je strnjen opis slike. Pionir zvočnega opisovanja na TV Slovenija Marko Prpič je predstavil entuziastične začetke in tudi, kako se je tlakovala pot za profesionalizacijo zvočnega opisovanja pri nas. Spregovoril pa je tudi o tem, da je na tem področju potrebna večja vpletenost odločevalcev, saj bi lahko višji nivo dostopnosti dosegli tudi z odločnejšimi politikami. Veronika Rot je predstavila, kako prilagajanje TV programov za slepe in slabovidne poteka danes. Ljudje z okvaro vida imajo možnost, da si vklopijo dodatni zvočni kanal, na katerem lahko v informativnih oddajah prisluhnejo zvočnim podnapisom, na tem kanalu pa so predvajani tudi zvočni opisi izbranih dokumentarnih in izobraževalnih oddaj in filmov lastne produkcije.
Na konferenci sta svoj način pristopa k zvočnemu opisovanju za film in televizijo predstavila zvočna opisovalca Miha Zor in Carmen L. Oven. Miha Zor se je v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na pristop k opisovanju dokumentarnih oddaj, Carmen L. Oven pa je spregovorila o ravnovesju med subjektivnostjo in objektivnostjo pri zvočnem opisovanju čustev.
Rezultati projekta ADLAB PRO
V drugem delu konference so predstavili rezultate projekta ADLAB PRO. Vodja projekta Elisa Perego iz Univerze v Trstu je naredila splošen uvod v projekt in predstavila izobraževalni model, ki je prilagodljiv tako za univerze kot za televizijske hiše ali muzeje in druge institucije, ki bi potrebovale ali želele ustanoviti izobraževanje za zvočne opisovalce. Anna Matamala iz Avtonomne univerze v Barceloni je predstavila učne materiale, ki so jih partnerji projekta ustvarili. Teh je veliko, delijo pa se na video posnetke, Power Point prezentacije, dodani pa so tudi izčrpni seznami strokovne literature in tudi predlogi za učne ali izpitne naloge. Vsi materiali bodo kmalu dostopni na spletni strani projekta, ki jo je v video posnetku in tudi prek skype povezave predstavil Mereijn Van der Heijden iz nizozemskega postprodukcijskega podjetja Soundfocus. Tudi spletna stran projekta www.adlabpro.eu je seveda dostopna in lahka za uporabo. Louis Fryer iz Utopian Voices iz Velike Britanije pa je predstavila način ocenjevanja kakovosti, ki je potekalo v vseh fazah projekta.
Triletni projekt ADLAB PRO, ki ga v programu Erasmus+ financira Evropska unija, se bo končal 31. avgusta letos. V tem času so partnerji iz različnih držav Evropske unije, med njimi tudi RTV Slovenija, ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih materialov, predlogov za praktične vaje in seznamov strokovne literature, ki pokrivajo vsa področja zvočnega opisovanja.
Predstavitev dobrih praks
V tretjem delu so se posvetili primerom dobre prakse; Gerhard Protschka in Gabi Rechsteiner sta spregovorila o dostopni filmski umetnosti in o festivalu dostopnega dokumentarnega filma Look&Roll, Mojca Kosi in Antun Smerdel iz e-ARH.si sta spregovorila o izzivih pri prilagajanju arhivskega gradiva za slepe in slabovidne, dostopnost Slovenskega etnografskega muzeja pa je udeležencem približala Bojana Rogelj Škafar. Predstavnika hrvaške zveze slepih Tomislav Juzbašić in Antonio Pavlović sta spregovorila o stanju na Hrvaškem, Violeta Vlaški iz Društva Homer iz Beograda pa o svojem trudu, da bi zvočno opisovanje vpeljala v Srbijo. Konferenco so končali z okroglo mizo, ki je bila usmerjena predvsem v prihodnost. Na njej so sodelovali tuji in domači strokovnjaki in uporabniki.
Udeleženci konference
Konferenca je bila v prvi vrsti namenjena slepim in slabovidnim uporabnikom zvočnih opisov, jezikoslovcem in prevodoslovcem, specialnim pedagogom, strokovnim delavcem na področju dostopnosti, filmskim ustvarjalcem, muzejskim kustosom, odločevalcem na področju življenja, dela in pravic invalidov ter predstavnikom in članom invalidskih organizacij. Teme tokratnega srečanja so bile zanimive tudi za strokovnjake s področja zvočnega opisovanje oz. avdiodeskripcije, izobraževalne ustanove, ki jih zanima poučevanje tega novega področja v jezikoslovju in prevodoslovju, predstavnike državnih institucij, ki delujejo na področju invalidskih pravic, pa tudi za vse kulturne ustanove, ki si prizadevajo svoje vsebine dostopno predstavljati javnosti. Konferenca je bila zelo uspešna, kar potrjuje tudi zelo številčna udeležba – skoraj sto poslušalcev in sodelujočih, med katerimi je bilo tudi precejšnje število slepih in slabovidnih. Ti so na konferenci tudi aktivno sodelovali.
Živahna debata
Konferenci je sledila tudi okrogla miza, ki jo je vodila Pilar Orero iz Avtonomne univerze v Barceloni. Na njej so sodelovali Tomaž Wraber (ZDSSS), Bojana Rogelj Škafar (SEM), Miha Zor (RTV Slovenija), Violeta Vlaški (Društvo Homer, Srbija), Antonio Pavlović (HSS), Gerhard Protschka (Look&Rool) in Christopher Taylor (Univerza v Trstu). V zanimiven pogovoru se je iskalo razlikovanja v stališčih med teorijo in prakso, med željami uporabnikom in med stališči stroke. Dotaknili so se tudi prihodnosti zvočnega opisovanja, razvoja tehnologije in morebitnih uporab avtomatičnega zvočnega opisovanja, prevajanja zvočnih opisov in interpretacije zvočnega opisa s pomočjo računalniškega govorca. Predpogoj za razvoj in višanje deležev zvočno opisanih vsebin pa je vključujoča družba in ozaveščanje. Glede tega so se strinjali vsi omizniki.
Vrhunska pogostitev
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki delujejo v Zavodu Gost, so mojstrsko pripravili pogostitev za udeležence iz naravnih sestavin, ki jih pridelujejo sami.
RTV Slovenija v družbi uglednih strokovnjakov
Sodelovanje v družbi tako uglednih partnerjev iz akademskih in strokovnih krogov je za RTV Slovenija zelo pomembno, saj prinaša napredek in razvoj na tem področju. Pomemben korak pa je bil na TV Slovenija storjen oktobra 2018 s priklopom dodatnega zvočnega kanala. Gledalke in gledalci si z nastavitvijo v jezikovnem meniju na svojih sprejemniki TV signala lahko ta dodatni zvočni kanal preprosto vklopijo in na njem prisluhnejo zvočnim podnapisom in zvočnim opisom. Govorna sinteza bere podnapise v informativnih oddajah TV Slovenija, zvočni opisi pa opisujejo sliko v izbranih dokumentarnih in izobraževalnih oddajah ter filmih. Tako tudi televizija postaja vedno bolj dostopna tudi slepim in slabovidnim.
Prispevek o projektu in konferenci je za Radio Slovenija pripravila Petra Medved: https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174619662
V. R.
