25. in 26. oktobra bo v Mariboru potekala Evropska konferenca specialne olimpijade, katere se bo udeležilo 58 vodij evro-azijskih programov. O specialnih olimpijcih in letošnji konferenci, katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, smo se pogovarjali z izvršno sekretarko Specialne olimpiade Slovenije Urško Kustura.
Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, prav tako pa tudi njihovih najbližjih. Kako razširjena je ta ideja v Sloveniji, koliko ljudi je vključenih v Specialno olimpijado in kako pomembna je za njihovo življenje?
Upamo si trditi, da je ideja v Sloveniji zelo živa, čeprav je še veliko oseb z motnjami, ki bi športno udejstvovanje potrebovale, pa niso vključene v naš program. Športnikov je skoraj dva tisoč, okoli 400 trenerjev, zadaj pa je številčen zbor prostovoljcev, ki skrbi za to, da naši programi dobivajo svojo podobo. Specialna olimpijada ni samo šport, pač pa način življenja, način, kako lahko tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju premikajo svoje meje. Številni športniki so ravno s svojim udejstvovanjem v športu osmislili svoje življenje. Navsezadnje si želijo biti sprejeti kakor vsi mi in to je tudi delovni naslov naše konference – Skupaj do integracije.
Danes je v svetovno gibanje specialne olimpijade vključenih žeprek 200 programov iz150 držav sveta. Vendar program specialne olimpiade ni namenjen le športu, temveč združuje športne, socialne inkulturne aktivnosti. Katere konkretno?
Radi poudarjamo, da v našem gibanju nismo samo športni, pač pa je del naših tekmovanj vedno tudi neka kulturno-socialna aktivnost. Na tak način damo športnikom priložnost, da dobivajo nova znanja in poznanstva, hkrati pa uživajo v stvareh, za katere morebiti v vsakdanjem življenju ne dobijo možnosti. Lep primer za to so recimo svetovne igre, ki običajno trajajo dobra dva tedna in tam je vedno priložnost za spoznavanje novih krajev, običajev in seveda ljudi. Včasih se stkejo vezi, ki trajajo vse življenje. V zadnjih letih je velik poudarek tudi na zdravju športnikov in vsesplošno dobrem počutju, tako da se aktivno vključujemo v številne mednarodne projekte, ki tečejo znotraj specialno-olimpijskega gibanja. Že več kot desetletje smo namreč aktivni v zdravstvenem programu, zadnji dve leti pa je zelo dober odziv naših trenerjev, športnikov in njihovih staršev na t.i. wellness program, v katerem spoznavajo načela zdravega življenjskega sloga, hkrati pa jim nudimo koriščenje wellness storitev.
Letošnjo konferenco, katere naslov je Skupaj do integracije, organizira Slovenija. S tem vam je bilo izkazano kar precejšnje zaupanje, kajne?
Organizacija konference nam je bila zaupana ponovno po letu 1993. Takrat je bila Specialna olimpiada Slovenije v svojih začetkih, danes pa smo v evropskem merilu zelo priznan nacionalni program. Ponosni smo, da smo lani v kandidaturi premagali Ciper, hkrati pa veseli, da lahko gostimo tako velik dogodek, če je že recimo organizacija Evropskih iger za nas prevelik zalogaj. Delegati prihajajo že dan pred konfereenco,medtem ko je že ves konec tedna potekalo delovno srečanje zaposlenih na Evropski specialni olimpijadi. V torek in sredo poteka konferenca, v torek zvečer se bodo delegati odpravili na večerjo na Pohorje in to kar z gondolo, v sredo pa sledi sklepni del v šotoru na snežnem stadionu. Še pred tem se bodo delegati družili tudi z našimi nogometaši in z njimi tudi malo odbrcali.
Katerih tem se boste lotili? In kdo vse bo sodeloval na tem dvodnevnem dogodku?
Na konferenci ne sodelujejo samo predsedniki, sekretarji in športni direktorji, pač pa že nekaj let tudi športniki, ki aktivno soustvarjajo program in dopolnjujejo njegove vsebine. Gre za t.i. športnike glasnike, običajno se te funkcije lotijo po športni upokojitvi. Tudi pri nas imamo znotraj samega izvršnega odbora odbor tekmovalcev, ki pomaga k bogatenju vsebin s svojimi predlogi. Teme letošnje konference bodo posvečene izboljšanju delovanja nacionalnih programov, vključevanju športnikov na vodilna mesta v nacionalnih programih, sodelovanju v združenih športih in aktivaciji mladih, programu Mladi športnik, zajemale pa bodo tudi tematike s področja zdravja in največjega športnega tekmovanja prihodnje leto – Svetovnih zimskih iger v Schladmingu.
Praktične predstavitve športnega udejstvovanja se bodo udeležili tudi športni asi Dejan Zavec, Miran Pavlin, Sani Bečirović in Marinko Galič. Kako in kje bo potekala sama predstavitev?
Na vsaki konferenci je po uradnem, formalnem delu čas za druženje ob različnih aktivnostih, ki jih ponuja specialna olimpijada in tako je tokrat predlog padel na t.i. združeni nogomet, v katerem specialni olimpijci brcajo okroglo usnje skupaj s t.i. partnerji, ki bodo v tem primeru naši kolegi delegati iz drugih držav. Dogodek, ki bo v sredo popoldne ob 16.30 uri v dvorani Železničar, lepo sovpada s finalom nogometne lige slovenske specialne olimpijade, ki se bo istega dne dopoldne zgodil v Ljudskem vrtu. Veseli smo, da so se vabilu na naš dogodek odzvali tudi znani športniki, ki se bodo prav tako preizkusili, ali (še) obvladajo nogometno žogo.
Specialni olimpijci v svetu tekmujejo v26 poletnih in zimskih športih. Kaj pa v Sloveniji?
Glede na relativno majhno število športnikov, ki so vključeni v naš program, naš namen ni, da organiziramo tekmovanja v številnih športih z malo športniki, saj moramo v okviru teh zadostiti predvsem osnovni specifiki tekmovanja specialcev – delitvi v skupine glede na enake sposobnosti. Tako so lahko v eni skupini najmanj trije in največ osem tekmovalcev, enakost pa zagotavlja 20-odstotna različnost njihovih dosežkov. Tako je pri nas daleč najpopularnejša atletika med poletnimi športi, pri zimskih pa smučarski tek in tudi krpljanje, predvsem zaradi tega, ker je enostavno za izvajanje treningov, z njim pa se lahko ukvarjajo tudi osebe z najtežjimi motnjami. Za slednje izvajamo tudi t.i. MATP program, program razvoja osnovnih motoričnih sposobnosti, poleg tega pa so naši športniki aktivni še v: alpskem smučanju, plavanju, kolesarstvu, atletiki, košarki, nogometu, namiznem tenisu, balinanju in judu.
Prihodnje leto bodo potekale svetovne zimske igre v Schladmingu. Koliko tekmovalcev bo zastopalo Slovenijo in kako potekajo priprave?
Igre po letu 1993 ponovno prihajajo v Avstrijo inbodo šele četrte igre na evropskih tleh. Tokratne igre bodo za nas tudi posebne, saj se vračamo na prizorišče prvih zimskih svetovnih iger, ki se jih je udeležila slovenska ekipa. Specialna olimpijada je namreč v Slovenijo prodrla v letu 1989, ko so bili zanjo najbolj dovzetni v Črni na Koroškem. Idejna zamisel sicer prihaja iz Amerike, kjer je gibanje leta 1968 osnovala Eunice Kennedy Shriver. Američani so dolgo igre »držali zase«, prav igre leta 1993 so bile prvič v Evropi in po lanskoletnem finančnem zalogaju, ko so bile poletne igre v Los Angelesu, bo prihodnje leto marca pri naših severnih sosedih veliko lažje. Terene so naši tekmovalci preizkusili že letos januarja, ko so se skupaj s sotekmovalci iz 21 držav merili na predigrah, od 18. do 25. marca 2017 pa bo šlo zares. Slovenske barve bo zastopalo 18 tekmovalcev, po sedem v alpskem smučanju in smučarskem teku ter štirje v krpljanju. Na zadnjih igrah vPjongčangu v Južni Koreji pred tremi leti je slovenska ekipa osvojila 20 medalj, na igre pa se bodo tudi to pot pripravljali individualno ter na skupnih pripravah, ki bodo potekale na Pohorju. Ravno po konferenci v Sloveniji pa bo v Grazu potekala tudi 4-dnevna konferenca za vodje delegacij, katere se udeležujemo in bomo tam seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami za prihajajoče igre.
Vesna Pfeiffer