V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) ugotavljajo, da je na področju zaposlovanja oseb z okvaro vida veliko neizkoriščenih možnosti. "Kljub napredku tehnologije in zakonodajnim spodbudam slepi in slabovidni v Evropi in Sloveniji še vedno pogosto ostajajo na obrobju trga dela," opozarjajo v zvezi. Kje so vzroki za takšno stanje, je leta 2023 preverjala ustanovljena fokusna skupina za zaposlovanje v ZDSSS, ki je izvedla raziskavo o izzivih zaposlovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. "Namen raziskave je bil preučiti ključne vidike zaposlovanja in zaposlitvenih izzivov ter pridobiti vpogled v njihove potrebe in izkušnje na trgu dela. V Sloveniji razen manjših študij ni na voljo obsežne raziskave, ki bi celovito obravnavala stanje zaposlenosti slepih in slabovidnih oseb," pojasnjujejo v zvezi in poudarjajo, da ima zaposlitev za posameznika večplasten pomen, ki presega zgolj finančno varnost. "Ponuja občutek samostojnosti, osebnega dosežka in pripadnosti družbi. Za invalide je ta vidik še posebej pomemben, saj jim omogoča enakopravno sodelovanje v družbenem življenju in zmanjšuje občutek izolacije."
V Sloveniji in EU zaposlena le četrtina slepih in slabovidnih
Po oceni Zveze društev slepih in slabovidnih ima v Sloveniji večje okvare vida kar od 30.000 do 40.000 oseb, hude okvare pa med 8000 in 10.000. V medobčinska društva, ki jih povezuje Zveza društev slepih in slabovidnih, je vključenih več kot 3700 slepih in slabovidnih oseb vseh starostnih skupin, nekoliko več je slepih (52 %). "V nasprotju s splošnim prepričanjem ima večina slepih neko stopnjo ostanka vida, ki sega od zaznavanja svetlobe do razlikovanja oblik in barv," pojasnjujejo v zvezi. Evropske raziskave kažejo, da je stopnja zaposlenosti med slepimi in slabovidnimi osebami bistveno nižja od povprečja splošne populacije. Po ocenah Evropske unije je zaposlena le četrtina slepih in slabovidnih oseb v delovni dobi. "Tudi v Sloveniji je stanje podobno," trdijo v ZDSSS.
Slepi in slabovidni se morajo bolj dokazovati od videčih sodelavcev
Vprašalnik v raziskavi ZDSSS je izpolnilo 66 slepih in slabovidnih oseb, od tega 41 odstotkov moških in 59 odstotkov žensk. Največ (68,2 odstotka) jih je bilo v starostni skupini od 18 do 30 let. Dobra polovica je imela okvaro vida 3. in 4. kategorije, 15 odstotkov jih je bilo popolnoma slepih (5. kategorija). "Raziskava je pokazala, da slepi in slabovidni opravljajo širok spekter poklicev. Zaradi možnosti uporabe sodobne tehnologije delajo kot pravniki, učitelji, administratorji, grafični oblikovalci, fizioterapevti, informatiki, računovodje itd." V raziskavi so še ugotovili, da slaba tretjina sodelujočih kljub visokošolski izobrazbi ne najde ustreznega dela ali dela na nižjih delovnih mestih (npr. kot telefonisti). Anketiranci pa so poudarili, da se morajo v službi bolj dokazovati v primerjavi z videčimi sodelavci. "Pogoj, da ostaneš v igri, je, da se trudiš biti enakovreden sodelavec. To žal zahteva veliko energije in požrtvovalnosti. Presodila sem, da to potrebujem in da se mi izplača," je zapisala ena od anketirank. Raziskava je pokazala, da več kot 78 odstotkov zaposlenih pri delu uporablja prilagoditve, kot so brajeve vrstice in bralniki zaslona, vendar jih pogosto pridobijo na lastno pobudo.
Vprašanci so opozorili, da so postopki zaposlitvene rehabilitacije težje dostopni zaradi centraliziranosti v večjih mestih ter neustrezno prilagojeni specifičnim potrebam slepih in slabovidnih. Predhodni medicinski pregledi na centrih za medicino dela po mnenju večine vprašanih neredko temeljijo na standardiziranih postopkih, ki ne upoštevajo specifičnih omejitev in sposobnosti slepih in slabovidnih, zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ali predsodkov pa je v nekaterih primerih celo prišlo do omejevanja možnosti že dogovorjene zaposlitve.
Zakonska podlaga za zaposlovanje slepih in slabovidnih
Slovenska zakonodaja vključuje več ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Delodajalci lahko pridobijo finančna sredstva za prilagoditve delovnega mesta, kot so subvencije za plače, oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter povračilo stroškov za tehnične pripomočke ali prilagoditve delovnega okolja. "Zakon o osebni asistenci slepim in slabovidnim omogoča, da pri delu uporabljajo storitve osebne asistence, kar pripomore k njihovi samostojnosti in učinkovitosti na delovnem mestu," so pojasnili v zvezi.
Delodajalci pogosto dvomijo o zmožnostih slepih in slabovidnih
Po izkušnjah sodelujočih v raziskavi delodajalci pogosto menijo, da bodo slepi in slabovidni delali počasneje ali da bodo potrebovali preveč prilagoditev. "Dvomi so posledica pomanjkanja ozaveščenosti, ker ne vedo, kateri pripomočki so na voljo ter kako lahko tehnološke prilagoditve omogočijo enako učinkovito delo slepih in slabovidnih," pojasnjujejo v ZDSSS. Težava je tudi neusposobljenost delodajalcev za delo s slepimi in slabovidnimi ter osredinjanje na invalidnost namesto na posameznikove sposobnosti in znanje. Kadrovske službe po ugotovitvah raziskave ne poznajo dobro postopkov za prilagoditev delovnih mest in jih skrbi, da so ti preveč dolgotrajni in prezahtevni "ali pa se bojijo stroškov, povezanih z njimi, čeprav lahko Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad krije stroške v višini dejanskih stroškov prilagoditve," so zapisali v zvezi. Zakaj so največja ovira pri zaposlovanju slepih in slabovidnih neozaveščeni delodajalci, je eden od anketirancev in pojasnil takole: "V prošnji za razgovor sem napisal, da sem invalid, in navedel, kakšne ugodnosti bi delodajalec dobil, če bi me zaposlil. Pripisal sem kontakt mentorice z usposabljanja na delovnem mestu, ki bi lahko dala mnenje o mojih sposobnostih, a me kljub temu nihče ni povabil na razgovor." Prepričan je, da razlog tiči tudi v stereotipnih predstavah delodajalcev o sposobnostih slepih in slabovidnih. "Podobno je bilo tudi na sedanjem delovnem mestu; dokler niso videli, kako obvladam Excel in Word, so z mano delali kot z dojenčkom v povojih," se je slikovito izrazil.
"Delovno mesto sem si raje ustvaril sam"
Podobnega mnenja je 27-letni Miha Srebrnjak iz Dolenjega Suhadola pri Brusnicah na Dolenjskem, ki je vid izgubil pri 12 letih. Končal je srednjo računalniško šol in pridobil poklic računalniški tehnik. Po praksi v večjem podjetju, kjer mu zaposlitve niso ponudili, se je odločil, da si delovno mesto ustvari sam. "Vedel sem, da 90 odstotkov slepih nima redne zaposlitve, zato sem se udeležil zaposlitvene rehabilitacije na URI Soči in pridobil pogoje za podporno zaposlitev ter odprl svoje podjetje." Zdaj vzdržuje spletne strani in piše članke na svoji spletni strani. "Moje stranke včasih niti ne vedo, da sem slep, večina ljudi, s katerimi sodelujem, pa ve in s tem nimajo težav. Všeč mi je, da sem svoboden pri tem, kdaj in koliko bom delal," je pojasnil. Vzroke za zelo majhen odstotek slepih zaposlenih vidi v tem, da delodajalci ne vedo, kaj vse zmorejo slepi, in tudi v premajhni aktivnosti strokovnih invalidskih združenj. "Organizacije, ki so namenjene slepim in slabovidnim, bi se morale bolj potruditi za ozaveščanje delodajalcev, saj v zadnjih letih po mojem mnenju niso naredile absolutno nič," je bil kritičen Srebrnjak. "Osebno poznam slepe in slabovidne, ki nimajo zaposlitve, pa so sposobni. Na drugi strani pa marsikateri invalid ne gre delat, ker se mu ne da," je še dodal Srebrnjak.
Spodbujanje proaktivnosti med slepimi in slabovidnimi
V Zvezi društev slepih in slabovidnih zavračajo Srebrnjakove navedbe o neaktivnosti pri ozaveščanju delodajalcev. Kot so poudarili, so konec leta 2023 ustanovili Skupino za področje zaposlovanja slepih in slabovidnih, ki je izvedla raziskavo in želi s pomočjo uspešnih zgodb ovreči predsodke na tem področju. Trenutno pripravljajo videoposnetek, ki bo osvetlil to področje, in vodnik o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter posodobitev spletne strani z informacijami, gradivi in kontakti oseb, na katere se bodo delodajalci lahko obrnili, so pojasnili v zvezi. Zatrdili so še, da ves čas organizirajo usposabljanja, delavnice in predstavitve za delodajalce, prav tako so vključeni v državne in evropske projekte na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih. Strinjajo se, da je ključnega pomena tudi spodbujanje slepih in slabovidnih k proaktivni vlogi v družbi: "Slepi in slabovidni pogosto potrebujejo spodbudo, da prepoznajo svoje potenciale, premagajo strah pred zavrnitvijo in se aktivneje vključijo v iskanje zaposlitve, saj so zaradi družbenih stereotipov pogosto manj samozavestni in jih je strah (ponovne) zavrnitve, kar jih odvrača od iskanja zaposlitve." Pozneje oslepeli se včasih spoprijemajo tudi z depresijo, opozarjajo, zato se v praksi dogaja, da so pogosto prejemniki socialnih pomoči ali se predčasno upokojijo. "Pomembno je, da se strokovne ustanove, ki se srečujejo s slepimi in slabovidnimi, usmerijo v spodbujanje njihove čim daljše aktivnosti," so poudarili.
"Prvič so me zavrnili, drugič so me zaposlili"
Kako pomembna je samoiniciativa, dokazuje izkušnja Jožefa Gregorca, ki so ga marca letos v Gorenjski banki zaposlili za nedoločen čas. "Moja prva prošnja je bila zavrnjena, vendar sem se prijavil še enkrat in drugič mi je uspelo priti na razgovor, na katerega sem se temeljito pripravil," se spominja Gregorc, ki je popolnoma slep. "V banki sem povedal, glejte, junija 2025 stopi v veljavo nova zakonodaja in z mano dobite tudi znanje o tem, kako je treba narediti uporabniške strani, da bo zakonu zadoščeno." Gregorc, ki ima za seboj že več kot deset let delovne dobe – med drugim je delal v Knjižnici slepih in slabovidnih in Slovenskem državnem holdingu, imel je tudi svoj s.p. – je prepričan, da odgovor na vprašanje, zakaj je zaposlenih le peščica slepih, ni enoznačen. "Na eni strani imamo delodajalce, ki jih je strah, kako bo slep lahko delal, na drugi strani pa so slepi, ki ne naredijo dovolj, da bi se zaposlili." V Gorenjski banki, kjer je Gregorc edina slepa oseba med zaposlenimi, pravijo, da je postal nepogrešljiv član njihove ekipe. "Velikih prilagoditev ni bilo potrebnih. Jožef je v sodelovanju s sodelavci iz sektorja informacijske podpore poskrbel za ustrezno delovno okolje. Uporablja brajevo vrstico in bralnike zaslona, ki mu omogočajo nemoteno uporabo programske opreme, potrebne za opravljanje dela," so pojasnili in dodali, da so bili stroški prilagoditve zanemarljivi. Drugim delodajalcem pa na podlagi lastne izkušnje sporočajo, da so slepe osebe lahko izjemno dragoceni zaposleni.
Izzivi z mobilnostjo in dostopnostjo informacij
Eden izmed pomembnih izzivov, na katere naletijo slepi in slabovidni pri zaposlovanju, je tudi prevoz na delovno mesto. "Ker sami ne morejo voziti avtomobilov, so pogosto odvisni od javnega prevoza, taksijev, prilagojenih prevozov ali pomoči družinskih članov in prijateljev. Ta odvisnost lahko močno vpliva na njihovo sposobnost ohranjanja zaposlitve in dostopa do širših zaposlitvenih možnosti," pojasnjujejo v zvezi. Drug ključni izziv ostaja kljub sprejetemu Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij tudi nedostopnost spletnih strani. "Zatakne se že pri slabi dostopnosti nekaterih spletnih portalov, na katerih so objavljena prosta delovna mesta, težava pa se pojavlja tudi pri internih obrazcih in spletnih straneh za prijavo na delovna mesta. Čedalje več podjetij namesto pošiljanja prijave na e-naslov zahteva izpolnjevanje spletnih obrazcev, ki pa pogosto niso dostopni za vse uporabnike," opozarjajo. Podjetjem zato priporočajo, da pri izbiri programske opreme preverijo njeno združljivost z bralniki zaslona in drugimi pripomočki za dostopnost ter po potrebi zagotovijo ustrezne prilagoditve. Kot eno od dobrih praks navajajo delo od doma, "kjer imajo na voljo vse potrebne tehnične pripomočke in prilagoditve, kot so brajeve vrstice, bralniki zaslonov in ustrezna osvetlitev".