"Velika škoda bi bila ukiniti pravico do dodatka za slepe z namenom, da bi jo poenotili za vse v zakonu o dolgotrajni oskrbi," je pred vložitvijo podpisov dejal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl. Pri osebni asistenci pa po njegovih besedah želijo, da bi bilo plačilo, ki ga morajo slepi in slabovidni prispevati za storitve osebne asistence, takšno kot pri drugih invalidih, ne pa višje.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, a ni razloga, da ukinja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu, je prepričan tudi nekdanji predsednik zveze Tomaž Wraber. Izrazil je bojazen, da gre za začetek demontaže pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Slepi in slabovidni lahko opravljajo delo na različnih področjih, a za delodajalce niso zanimivi, pa je opozoril predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana Luj Šprohar. Kot je dejal, se položaj slepih in slabovidnih slabša, zato je upoštevanje peticije, ki bi ustavila to slabšanje, nujno.
V zvezi ne nasprotujejo sistemski ureditvi področja dolgotrajne oskrbe, vendar pa ta ne sme iti na račun neodtujljive zavarovalniške pravice po pokojninskem zakonu, so zapisali. Pričakujejo, da bodo tudi vladni predstavniki slišali in razumeli, kaj sporočajo. Na sestankih na to temo jih namreč očitno niso, ugotavljajo.
Kot navajajo, nujno potrebujejo sredstva za pomoč in postrežbo, ki jih denimo namenjajo za dodatne pripomočke za bolj samostojno življenje in za pomoč tretje osebe, da jih popelje na pošto, banko ali v trgovino.
Do obljub politikov po nekakšnih denarnih prejemkih pa so skeptični, saj so takšne obljube prevečkrat odvisne od različnih dejavnikov. Po mnenju zveze so le priročen izgovor za neizpolnjevanje obvez.
V zakonu o osebni asistenci pa ugotavljajo diskriminacijo pri višini prispevka uporabnika v primeru komunikacijskega dodatka. Če se diskriminacija v primerjavi z drugimi upravičenci do osebne asistence v 26. členu zakona ne odpravi, bodo sprožili ustavni spor, so napovedali. Prepričani so, da je pravica na strani slepih in slabovidnih, ki potrebujejo komunikacijski dodatek, a si ga ne upajo uveljavljati.
Za eno uro okrnjenih storitev osebne asistence pod nazivom komunikacijski dodatek morajo namreč prispevati pet evrov, drugi invalidi pa za večji obseg storitev osebne asistence precej manj.
Če peticija ne bo upoštevana, bodo nadaljevali vse legalne in legitimne dejavnosti, da se dodatek za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne ne ukine in da se končno uveljavi pravičnost pri višini prispevka uporabnika na uro osebne asistence, so napovedali.